Jedro

Obveznosti plačila sodne takse za predlog v nepravdnem postopku, kot predpostavko za njegovo vsebinsko obravnavanje, ni.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se r a z v e l j a v i in vrne zadeva sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo predlog, ker ga predlagatelj ni v roku, ki mu ga je postavilo s sklepom z dne 21.5.2007, dopolnil. V obrazložitvi navaja, da je predlagateljevo vlogo štelo za umaknjeno oziroma, da jo je zavrglo, ker naj ne bi bila sposobna za obravnavanje.

Zoper sklep je vložil pritožbo predlagatelj, ki meni, da je odločba brez pravne in dejanske podlage. Predlagatelj je 1.6.2007 plačal 208,64 EUR sodne takse za predlog in potrdilo o plačilu je pravočasno dostavil sodišču. Sicer pa je tudi banka o izvršenem plačilu obvestila pristojno sodno službo. Ker je bila sodna taksa plačana v roku, ki ga je postavilo sodišče predlaga, da se izpodbijani sklep razveljavi. Kot dokaz svojih navedb pa prilaga originalno potrdilo o plačani sodni taksi.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da izpodbijani sklep nima jasne obrazložitve, saj se sodišče prve stopnje na eni strani opira na določbo 1. odst. 105.a čl. Zakona o pravdnem postopku, po kateri je treba tožbi, nasprotni tožbi, predlogu za sporazumno razvezo, tožbi, ki vsebuje predlog za izdajo plačilnega naloga, predlogu za obnovo postopka, predlogu za vrnitev v prejšnje stanje, predlogu za zavarovanje dokazov in predlogu za poskus poravnave ter vlogi, ki vsebuje napoved pritožbe, priložiti dokazilo o plačilu dolžne sodne takse, ker se sicer, če na poziv to dokazilo ni predloženo, šteje, da je vloga umaknjena. Na drugi strani pa je predlog zavrglo po 108. čl. ZPP z utemeljitvijo, da vloga predlagatelja ni bila sposobna za obravnavanje in ker je ni dopolnil v postavljenem roku, jo je po 4. odst. 108. čl. ZPP zavrglo. Oba argumenta sta v tem nepravdnem postopku zmotna.

Zmotno je stališče, da se tudi v nepravdnem postopku šteje, da je v primeru neplačila sodne takse za predlog, le-ta umaknjen. V 1. odst. 8. čl. Zakona o sodnih taksah je določeno, da če taksa ni plačana ali če ni plačana v celoti, to ni ovira za sodni postopek ali za opravo posameznega dejanja, če ni v zakonu ali v taksni tarifi določeno drugače. Niti Zakon o nepravdnem postopku, niti kak drug zakon pa ne predpisuje, da je plačilo sodne takse za predlog v nepravdnem postopku procesna predpostavka za začetek tega postopka oziroma, da se v primeru njenega neplačila šteje, da je predlog umaknjen. Obveznost plačila sodne takse za predlog v nepravdnem postopku, kot predpostavko za njegovo vsebinsko obravnavanje, pa ni mogoče utemeljiti z analogno uporabo določb 1. in 2. odst. 105.a čl. ZPP, kjer je točno predpisano obveznost plačila sodne takse za tožbo in taksativno naštete druge vloge na katere se plačilo nanaša in na posledice njenega neplačila. Določbe ZPP se na podlagi 37. čl. ZNP v nepravdnem postopku smiselno uporabljajo. Teh določb, ki jih predpisujejo procesne predpostavke, ni mogoče smiselno prenesti v drug postopek. Plačilo sodne takse oz. predložitev dokazila o plačilu sodne takse za predlog v nepravdnem postopku torej ne predstavlja procesne predpostavke, neplačilo takse oziroma opustitev predložitve dokazila o plačilu takse pa ne presumpcije umika predloga.

Zmotno pa je tudi stališče, da je bil predlog za delitev skupnega premoženja tako pomanjkljiv, da ga ni mogoče obravnavati, ker ni bila navedena vrednost solastnega premoženja. Po 2. odst. 180. čl. ZPP mora tožba vsebovati vrednost spornega predmeta, ko ni predmet tožbenega zahtevka denarni znesek, če je pristojnost sodišča ali pravica do revizije odvisna od te vrednosti. Tudi te določbe ni z uporabo 37. čl. ZNP mogoče smiselno uporabiti v nepravdnem postopku.

Predlagatelj pa je v pritožbi tudi dokazal, da je sodno takso za predlog plačal v roku, ki mu je bil določen, zato je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavilo in vrnilo zadevo sodišču prve stopnje, da začne z meritornim obravnavanjem.