Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Ni podan razlog za vrnitev v prejšnje stanje, če odvetniška pisarna tožnika "zatakne" sklep o predložitvi še enega izvoda revizije v nek drug spis, zaradi česar tožnik ni pravočasno predložil še tretjega izvoda revizije v naknadnem roku in je sodišče revizijo zavrglo.
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog tožeče stranke za vrnitev v prejšnje stanje.
Zoper zgoraj navedeni sklep se v odprtem pritožbenem roku pritožuje tožnik in predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in ugodi predlogu za vrnitev v prejšnje stanje. Navaja, da je pooblaščenec tožeče stranke predlagal vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude dostave zadostnega števila revizije tožeče stranke.
Sodišču je poslal le dva izvoda namesto treh. Že v predlogu za vrnitev v prejšnje stranje je pooblaščenec navedel, da se je očitno sklep sodišča prve stopnje, s katerim ga je pozvalo, da dostavi še en izvod revizije, zataknil za nek drug spis in ga tudi ob vložitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje ni našel. Meni, da ni bila storjena procesna napaka, da bi bilo potrebno revizijo tožeče stranke zavreči, saj je bila revizija vložena pravočasno, v vsaki pisarni pa lahko pride do takšne napake. Sodišče prve stopnje je Zakon o pravdnem postopku glede dovolitve vrnitve v prejšnje stanje prestrogo tolmačilo in bi moralo v konkretnem primeru narediti izjemo in dovoliti vrnitev v prejšnje stanje, saj do zamude ni prišlo namenoma ali iz malomarnosti.
Tožena stranka je podala odgovor na pritožbo, v katerem prereka pritožbene navedbe in navaja, da je kot opravičeni razlog za vrnitev v prejšnje stanje mogoče upoštevati subjektivne okoliščine, kot so bolezen, nikakor pa ne prejem bistveno večjega števila vlog in okoliščino, da se ti dopis zatakne za drug spis. Predlaga zavrnitev pritožbe.
Pritožba ni utemeljena.
Za odločanje o utemeljenosti razloga za vrnitev v prejšnje stanje, je potrebno uporabiti določbe Zakona o pravdnem postopku, ki je veljal ob vložitvi revizije, to je ZPP-77 (Ur. l. SFRJ, št. 4/77 - 27/90) in ne določbe Zakona o pravdnem postopku, ki je vstopil v veljavo dne 15.7.1999 (ZPP-99, Ur. l. RS, št. 26/99), kot je to storilo sodišče prve stopnje, kar pa na zakonitost odločitve ni imelo vpliva, saj so določbe 116. člena ZPP-99, na katere se sklicuje sodišče prve stopnje enake, kot so določbe 117. člena ZPP-77 in določbe 120. člena ZPP-99 enake kot so določbe 121. člena ZPP-77. 117. člen ZPP-77 v 1. odst. določa, da sodišče dovoli vrnitev v prejšnje stanje, če spozna, da je stranka zamudila rok iz opravičenega razloga. V konkretnem primeru je prvostopno sodišče, na podlagi trditev tožnika, ugotovilo, da je tožena stranka zamudila rok za vložitev izvoda revizije, ker se je pooblaščencu sklep sodišča prve stopnje, s katerim ji je bilo naloženo, da mora v roku 8 dni dostaviti še en izvod revizije (sklep vročen 12.7.1999), zataknil za nek drug spis in ga je tako pooblaščenec tožene stranke spregledal. Sodišče prve stopnje tega razloga ni štelo za opravičljiv razlog za zamudo roka za opravo dejanja, kar je skladno z določbo 117. člena ZPP-77. Razlogi za vrnitev v prejšnje stanje so opravičljivi, če niso zakrivljeni, torej če bi tožeča stranka izkazala, da ni kriva zamude.
Tega pa, tudi po oceni pritožbenega sodišča, tožeča stranka ni izkazala, saj dejstva, da se je vročen sklep sodišča prve stopnje zataknil v nek drug spis v pisarni pooblaščenca tožeče stranke, ni mogoče šteti kot razlog, ki ni zakrivljen. Do zamude je prišlo zaradi malomarnega ravnanja v poslovanju odvetniške pisarne in to ne predstavlja razlog za vrnitev v prejšnje stanje, zato je odločitev sodišča prve stopnje pravilna.
Pritožbenih navedb v zvezi s sklepom o zavrženju revizije pa pritožbeno sodišče ne more obravnavati, saj tožnik pritožbe zoper sklep o zavrženju revizije ni vložil. ZPP-77 je sodišče uporabilo kot predpis Republike Slovenije skladno z določbo 1. odst. 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnotni Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 1/91-I in 45/I/94).