Jedro

Ker je bil pripor realiziran v drugem kazenskem postopku je pravilna odločitev prvostopenjskega sodišča, ki časa prestanega v ekstradicijskem priporu v kazenskem postopku Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št. II K 216/2009, ni na podlagi 56. člena KZ-1, vštelo v izrečeno enotno kazen in zato ni podana niti zatrjevana kršitev po 3. točki prvega odstavka 370. člena ZKP.

Izrek

I. Pritožba zagovornice obsojenega se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Obsojenega se oprosti plačila sodne takse.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je Okrožno sodišče v Kranju, v postopku neprave obnove kazenskega postopka po 1. točki 407. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP), sodbo Okrožnega sodišča v Kranju, opr. št. I Ks 8274/2010 z dne 20.12.2016 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. II Kp 8274/2010 z dne 19.4.2017, ki je postala pravnomočna 24.4.2017, s katero je bila obsojencu A. A. izrečena enotna kazen enega leta in šestih mesecev zapora, ki se upošteva kot določena, in sodbo Okrožnega sodišča v Kopru, opr. št. I K 56742/2018 z dne 12.7.2019 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Kopru, opr. št. II Kp 56742/2018 z dne 17.10.2019, ki je postala pravnomočna 25.10.2019, s katero je bila obsojencu izrečena enotna kazen 10 mesecev zapora, ki se upošteva kot določena, v odločbi o kazni spremenilo tako, da je obsojencu na podlagi 3. točke drugega odstavka 53.člena Kazenskega zakonika (KZ-1) izreklo enotno kazen 2 let in 3 mesecev zapora. V skladu s prvim odstavkom 56.člena KZ-1 je obsojencu v izrečeno enotno kazen zapora vštelo del že prestane kazni zapora po sodbi Okrožnega sodišča v Kranju, opr. št. I Ks 8274/2010 z dne 20.12.2016, ki jo obsojenec prestaja od 4.4.2019. V ostalem sta navedeni pravnomočni odločbi ostali nespremenjeni.

2. Zoper takšno sodbo vlaga pritožbo obsojenčeva zagovornica iz razlogov kršitve določb kazenskega zakona ter nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja; predlagala je, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da da obsojenemu v izrečeno enotno kazen všteje čas prebit v ekstradicijskem priporu od dne 15.6.2010. 3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po presoji razlogov izpodbijane sodbe v okviru pritožbenih navedb obsojenčeve zagovornice ter preučitvi spisovnega gradiva, pritožbeno sodišče ugotavlja, da je odločitev prvostopenjskega sodišča jasna, pravilna in zakonita, zato smiselno uveljavljanje kršitve po 6. točki 372.člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) ni podano.

5. Pritožnica graja odločitev prvostopenjskega sodišča, ki v sodbi Okrožnega sodišča v Kranju opr. št. I Ks 8274/2010 z dne 20. 12. 2016 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani II K 8274/2010 z dne 19. 4. 2017, ki je postala pravnomočna 24. 4. 2017 ni upoštevalo ekstradicijskega pripora od 16. 6. 2010 od 20.10 ure, ki je bil zoper obsojenega odrejen v Poreču. 6. Ekstradicijski pripor je bil zoper obsojenca namreč odrejen dne 16. 6. 2010 ob 20.00 uri, na podlagi sklepa o priporu z dne 9.1.2007 in tiralice Okrožnega sodišča v Ljubljani, v kazenski zadevi opr. št. II K 216/2009. Obsojeni je bil tega dne prijet v Poreču. 7. Ker je bil pripor realiziran v drugem kazenskem postopku je pravilna odločitev prvostopenjskega sodišča, ki časa prestanega v ekstradicijskem priporu v kazenskem postopku Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št. II K 216/2009, ni na podlagi 56. člena KZ-1, vštelo v izrečeno enotno kazen in zato ni podana niti zatrjevana kršitev po 3. točki prvega odstavka 370 člena ZKP.

8. Vse okoliščine je torej prvostopenjsko sodišče ocenilo pravilno in na podlagi njih napravilo ustrezne zaključke, ki jih tudi pritožbeno sodišče v celoti sprejema, zato je pritožbeno sodišče, ker tudi ni ugotovilo kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (prvi odstavek člena 383 ZKP), pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo prvostopenjskega sodišča. 9. Ker se po podatkih kazenskega spisa obsojeni nahaja na prestajanju zaporne kazni, ga je pritožbeno sodišče oprostilo plačila sodne takse (prvi odstavek 98. člena ZKP v zvezi s četrtim odstavkom 95. člena ZKP).