Jedro

V prvem odstavku 5. člena ZUS-1 je določeno, da se v upravnem sporu lahko akt, s katerim je upravni akt na podlagi rednih ali izrednih pravnih sredstev odpravljen ali razveljavljen, izpodbija samo, če je bil z njim končan postopek odločanja. Postopek odločanja ni končan, če mora upravni organ v zvezi z aktom o odpravi oziroma razveljavitvi svojega predhodnega akta ponovno odločati o zahtevku stranke. V obravnavanem primeru je bilo z odločbo, s katero se je soglasje izreklo za nično, določeno, da se odpravijo vse pravne posledice tega akta, zadeva pa vrne prvostopenjskemu organu v ponovni postopek. To pomeni, da postopek v tej zadevi ni končan, saj bo moral pristojni prvostopenjski upravni organ o zahtevku oziroma o vlogi tožnika za izdajo soglasja za poseg v varovalni pas ceste ponovno odločati in zato ni pravne podlage za vložitev tožbe v upravnem sporu zoper izpodbijano odločbo.

Izrek

I. Tožba se zavrže. II. Tožnik trpi sam svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Urad za gospodarske dejavnosti, okolje in promet Mestne občine Koper (v nadaljevanju prvostopenjski organ) je 27. 5. 2020 na predlog tožnika izdal odločbo - soglasje št. 371-285/2020-02 (v nadaljevanju soglasje) za izvedbo posega v varovalnem pasu nekategorizirane občinske ceste v naselju ..., ki poteka po zemljišču s parc. št. 4883 k.o. ..., zaradi postavitve varovalne ograje na zemljišču s parc. št. 4882/1 te k.o., ter določil pogoje za izvedbo posega. 2. 8. 2021 je A. A. pri prvostopenjskemu organu prijavila ovire na občinski cesti in navajala, da grozi nevarnost zdrsa zemljišča in ogrozitev varnosti prometa na cesti ter zahtevala vstop v inšpekcijski postopek, ki pa je bil po tem, ko je tožnik pridobil soglasje, s sklepom prvostopenjskega organa, št. 0611-78/2021-3 z dne 6. 10. 2021, ustavljen.

2. A. A. je 22. 4. 2022 zoper soglasje vložila pritožbo, ki jo je prvostopenjski organ s sklepom, št. 371-285/2020-05 z dne 29. 4. 2022, zavrgel, saj je bila pritožba prepozna in je tudi ni vložila upravičena oseba. A. A. je zoper to odločitev vložila pritožbo, ki je bila odstopljena v pristojno reševanje Županu Mestne občine Koper (v nadaljevanju drugostopenjski organ).

3. Drugostopenjski organ je ob reševanju pritožbe A. A. z odločbo, št. 0611-235/2022-2 z dne 21. 7. 2022 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), soglasje izrekel za nično ter določil, da se odpravijo vse pravne posledice, ki so nastale na njegovi podlagi, zadeva pa vrne prvostopenjskemu organu v ponovni postopek in ponovno odločanje. V obrazložitvi svoje odločitve pojasnjuje, da je prvostopenjski organ v sklepu, št. 0611-78/2021-3 z dne 6. 10. 2021, s katerim je ustavil inšpekcijski postopek zoper tožnika, ugotovil, da nekategorizirana cesta v naselju ... delno poteka tudi po zemljišču tožnika in da ima zato postavitev varovalne ograje, četudi je tožnik pri njeni postavitvi sledil soglasju, za posledico zoženje poti, saj delno stoji tudi na vozišču. Drugostopenjski organ na tej podlagi ugotavlja, da zato pogojev, ki so določeni v soglasju, ni mogoče izpolniti kumulativno, saj je ograja, četudi je postavljena v skladu s soglasjem, zgrajena tudi na vozišču, kar pa je v nasprotju s pogoji soglasja. Pojasnjuje, da mora drugostopenjski organ po uradni dolžnosti paziti na morebitne razloge za ničnost, ki so določeni v 279. členu Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). Po tej določbi se za nično izreče tudi odločba, ki je ni mogoče izvršiti (3. točka prvega odstavka 279. člena ZUP). Odločba, ki je ni mogoče izvršiti, je tudi soglasje, saj vsebuje pogoje, ki si med seboj nasprotujejo. Skladno s tem je zato drugostopenjski organ izrekel soglasje za nično in na podlagi 281. člena ZUP določil, da se odpravijo vse pravne posledice, ki so nastale na njegovi podlagi, zadeva pa vrne prvostopenjskemu organu v ponovni postopek in odločanje.

4. Tožnik je zoper odločitev tožene stranke vložil tožbo v upravnem sporu iz razlogov po 1. in 3. točki prvega odstavka 27. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Sodišču predlaga, naj izpodbijano odločbo odpravi, tožena stranka pa naj mu povrne stroške postopka. Po tem, ko povzame vsebino izpodbijane odločbe, navaja, da tožena stranka ni dokazala, da bi posegel v občinsko cesto na parc. št. 4883 k.o. ..., pač pa je pavšalno in nestrokovno ugotovila, da je upravičena razpolagati z voziščem, ki poteka po njegovi parceli. Izpodbijana odločba je zmotna, za izrek ničnosti pa mora biti nesporno dokazano, da razlog ničnosti obstaja. Odločitev tožene stranke temelji na napačnem predvidevanju, da je vozišče identificirano s parc. št. 4883 k.o. ... Soglasje izrecno predvideva postavitev mrežne ograje 0,5 m od parcelne meje z javno potjo in ne od vozišča. Ugotovitev inšpektorja, da javna pot poteka tudi po zemljišču tožnika, zato ne predstavlja pravne podlage za sprejeto odločitev.

K točki I izreka:

5. Sodišče je tožbo zavrglo.

6. Tožnik s tožbo izpodbija odločbo tožene stranke, s katero je ta na podlagi 3. točke prvega odstavka 279. člena ZUP po uradni dolžnosti izrekla soglasje za nično ter po 281. členu tega zakona določila, da se odpravijo pravne posledice, ki so nastale na podlagi soglasja, zadeva pa vrne prvostopenjskemu organu v ponovni postopek in odločanje.

7. Po določbi 3. točke prvega odstavka 279. člena ZUP se odločba izreče za nično, če je sploh ni mogoče izvršiti. Odločba se lahko izreče za nično v celoti ali delno, in to vsak čas po uradni dolžnosti ali pa na predlog stranke ali državnega tožilca ali državnega pravobranilca (prvi in drugi odstavek 280. člena ZUP). V predmetni zadevi je bilo soglasje izrečeno za nično po uradni dolžnosti, odločitev pa je sprejel drugostopenjski organ. Če se odločba izreče za nično, se odpravijo pravne posledice, ki so iz nje nastale (prvi odstavek 281.člena ZUP); v predmetni zadevi s tem, da je tožena stranka zadevo vrnila prvostopenjskemu organu v ponovno odločanje in bo ta moral znova odločati o tožnikovi zahtevi za izdajo soglasja za poseg v varovalni pas ceste.

8. Ob upoštevanju prej navedenih določb ZUP sodišče meni, da tožba zoper izpodbijano odločbo ni dopustna. V prvem odstavku 5. člena ZUS-1 je določeno, da se v upravnem sporu lahko akt, s katerim je upravni akt na podlagi rednih ali izrednih pravnih sredstev odpravljen ali razveljavljen, izpodbija samo, če je bil z njim končan postopek odločanja. Postopek odločanja ni končan, če mora upravni organ v zvezi z aktom o odpravi oziroma razveljavitvi svojega predhodnega akta ponovno odločati o zahtevku stranke. V obravnavanem primeru je bilo z odločbo, s katero se je soglasje izreklo za nično, določeno, da se odpravijo vse pravne posledice tega akta, zadeva pa vrne prvostopenjskemu organu v ponovni postopek. To pomeni, da postopek v tej zadevi ni končan, saj bo moral pristojni prvostopenjski upravni organ o zahtevku oziroma o vlogi tožnika za izdajo soglasja za poseg v varovalni pas ceste ponovno odločati in zato ni pravne podlage za vložitev tožbe v upravnem sporu zoper izpodbijano odločbo.

9. ZUP v 281. členu sicer izrecno ne predpisuje, da se v primeru, če se odločba izreče za nično, zadeva vrne v ponovni postopek, pač pa določa, da se v primeru takega izreka (ali odprave odločbe) odpravijo pravne posledice, ki so iz nje nastale. Povedano drugače, ker je bilo v konkretni zadevi soglasje izrečeno za nično, se zadeva vrne v stanje, kot je bila pred njegovo izdajo. To pomeni, da odločanje o tožnikovi vlogi za izdajo soglasja za poseg v varovalni pas ceste še ni zaključeno, pač pa bo moral prvostopenjski organ o tožnikovi vlogi ponovno odločati,1 tožnik pa bo lahko ugovore, ki jih uveljavlja v predmetni tožbi, uveljavljal v ponovljenem upravnem postopku. Z zavrženjem tožbe zato tožniku ni odvzeto sodno varstvo v zadevi, temveč je to zgolj odloženo. Kot je pojasnilo Vrhovno sodišče v sklepu št. I Up 159/2018 z dne 20. 2. 2019, odloženo sodno varstvo pomeni, da je treba posamezniku v ponovljenem postopku zagotoviti enako učinkovito varstvo njegovih pravic v upravnem sporu, ki sledi po zanj (morebiti) neugodni dokončni odločitvi upravnih organov. V konkretnem primeru to pomeni, da bo imel tožnik v primeru, če v ponovljenem upravnem postopku zahtevanega soglasja za poseg v varovalni pas ceste ne bi pridobil, na voljo vsa pravna sredstva zoper dokončni upravni akt, ki bo izdan v tem postopku, vključno s sodnim varstvom v upravnem sporu, v katerem bo lahko presojan tudi ugovor o trasi ceste in načrtovani postavitvi mrežne ograje, kot jih uveljavlja v predmetni tožbi.

10. Sodišče na podlagi vsega navedenega zaključuje, da je tožnik vložil tožbo zoper odločbo, ki je ni mogoče izpodbijati v upravnem sporu in je zato tožbo na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 zavrglo. Napačen pravni pouk v izpodbijani odločbi, da je dovoljeno sprožiti upravni spor, sodišča ne zavezuje k vsebinski obravnavi tožbe.

K točki II izreka:

11. Odločitev o stroških temelji na 4. odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrže. 1 Smiselno enako stališče je sodna praksa zavzela pri odpravi ali razveljavitvi odločbe po nadzorstveni pravici, npr. v sklepih Vrhovnega sodišča št. I Up 138/2009 z dne 27. 5. 2009, I Up 204/2009 z dne 30. 9. 2009, I Up 102/2020 z dne 9.12. 2020, I Up 30/2016 z dne 9. 3. 2016, in drugih, tudi v sklepu Upravnega sodišča št. II U 157/2018 z dne 13. 5. 2020.