Jedro

Vodstvo glavne obravnave obsega dejanja, s katerimi sodišče glavno obravnavo začne, jo vodi in sklene. Vodenje dejanj strokovnega sodelavca na naroku za glavno obravnavo pomeni njegov nadzor in usmerjanje teka glavne obravnave, za kar je nujna sodnikova navzočnost na glavni obravnavi. Če sodnik na naroku prepusti vodenje glavne obravnave strokovnemu sodelavcu, mora pravdnima strankama tudi pojasniti takšen način vodenja glavne obravnave in predstaviti strokovnega sodelavca. Vodenju strokovnega sodelavca pod vodstvom sodnika se stranke ne morejo upreti, imajo pa možnost izločati strokovne sodelavce, ta pravica pa jim je zagotovljena le, če jih sodnik seznani o tem, kdo bo vodil glavno obravnavo.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se razveljavijo sodba sodišča prve stopnje in procesna dejanja sodišča, opravljena na naroku za glavno obravnavo dne 1. 12. 2008 ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je v zadevi dne 1. 12. 2008 opravilo glavno obravnavo, na podlagi katere je izdalo izpodbijano sodbo.

Zoper sodbo se je pravočasno pritožila tožena stranka, ki je med drugim uveljavljala pritožbeni razlog bistvene kršitve določb postopka iz 1. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, ter pritožbenemu sodišču predlagala, da pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje, podrejeno, da v zadevi samo odloči pritožbeno sodišče. Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pred odločitvijo senata o pritožbi, je sodnica poročevalka od sodišča prve stopnje pridobila pojasnila glede očitane bistvene kršitve določb postopka z odgovorom obeh pravdnih strank (346.a člen ZPP).

Pritožba je utemeljena.

Sodnica, ki je izdala sodbo, je v poročilu potrdila kot resnične navedbe pritožnice, da na glavni obravnavi dne 1. 12. 2008 ni bila navzoča. Glavno obravnavo je vodila strokovna sodelavka brez navzočnosti sodnice. Glede na navedeno izvedba predlaganih dokazov za potrditev navedb v pritožbi, da sodnica ni bila navzoča na naroku za glavno obravnavo dne 1. 12. 2008, ni bila potrebna.

Strokovni sodelavec oziroma strokovna sodelavka (v nadaljevanju strokovni sodelavec) opravlja v pravdnem postopku tista procesna dejanja, za katera je tako določeno z zakonom (3. odstavek 15. člena ZPP). Po določbi 2. odstavka 54. člena Zakona o sodiščih lahko strokovni sodelavec pod vodstvom sodnika vodi tudi glavno obravnavo. Pooblastilo strokovnemu sodelavcu, da pod vodstvom sodnika vodi glavno obravnavo v smislu 2. odstavka 54. člena Zakona o sodiščih, ne pomeni, da bi glavna obravnava lahko potekala brez navzočnosti sodnika (primerjaj sklep VSL I Cpg 947/2007 z dne 15. 5. 2008).

Vodstvo glavne obravnave obsega dejanja, s katerimi sodišče glavno obravnavo začne, jo vodi in sklene. Vodenje dejanj strokovnega sodelavca na naroku za glavno obravnavo pomeni njegov nadzor in usmerjanje teka glavne obravnave, za kar je nujna sodnikova navzočnost na glavni obravnavi. Odsotnost sodnika na glavni obravnavi pomeni, da je strokovni sodelavec opravil narok za glavno obravnavo samostojno. Ker noben zakon ne določa, da strokovni sodelavec opravi narok samostojno, je sodišče prve stopnje nepravilno uporabilo določbo 3. odstavka 15. člena ZPP.

Ne glede na vprašanje, ali je navedena kršitev zakona vplivala na zakonitost in pravilnost odločbe, torej ali je podan pritožbeni razlog iz 1. odstavka 339. člena ZPP, pritožbeno sodišče ugotavlja, da je v konkretnem primeru sodbo izdala sodnica, ki ni sodelovala na zadnjem naroku za glavno obravnavo (niti z vodstvom strokovne sodelavke pri vodenju glavne obravnave).

Vselej je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka, če je pri izdaji sodbe sodeloval sodnik, ki ni sodeloval na glavni obravnavi (1. točka 2. odstavka 339. člena ZPP). Na bistveno kršitev določb postopka iz 1. točke 2. odstavka 339. člena ZPP pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP), zato teh kršitev pravdni stranki ni treba uveljavljati že pred sodiščem prve stopnje (2. odstavek 286.b člena ZPP).

S tem se izkaže, da je v konkretnem primeru podana bistvena kršitev določb postopka, ker je sodbo izdala sodnica, ki ni sodelovala na glavni obravnavi. Bistvena kršitev določb postopka iz 1. točke 2. odstavka 339. člena ZPP je narekovala razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje (1. odstavek 354. člena ZPP), saj ugotovljene kršitve pritožbeno sodišče ne more samo odpraviti. Ker je razveljavitev sodbe posledica ugotovitve, da sodnica ni sodelovala na zadnjem naroku za glavno obravnavo, je pritožbeno sodišče posledično razveljavilo procesna dejanja, ki jih je samostojno opravila strokovna sodelavka na naroku dne 1. 12. 2008 (1. odstavek 354. člena ZPP). Zato bo moralo sodišče prve stopnje ponovno opraviti narok za glavno obravnavo in zagotoviti, da bo sodnica, ki bo na podlagi glavne obravnave izdala sodbo, sodelovala na naroku za glavno obravnavo. Kadar se opravi glavna obravnava, je ta najpomembnejši stadij pravdnega postopka. Sodišče na njej na podlagi neposrednega, ustnega in javnega obravnavanja zbere procesno gradivo, ki je nato podlaga odločitvi o tožbenem zahtevku. Če sodnik na naroku prepusti vodenje glavne obravnave strokovnemu sodelavcu, mora pravdnima strankama tudi pojasniti takšen način vodenja glavne obravnave in predstaviti strokovnega sodelavca. Vodenju strokovnega sodelavca pod vodstvom sodnika se stranke ne morejo upreti, imajo pa možnost izločati strokovne sodelavce (glej 75. člen ZPP), ta pravica pa jim je zagotovljena le, če jih sodnik seznani o tem, kdo bo vodil glavno obravnavo.

Odločitev o pritožbenih stroških je pridržana za končno odločbo (3. odstavek 365. člena ZPP).