Jedro

Preživninska obveznost do mladoletnih otrok predstavlja naravno in strogo obveznost, ki od staršev terja, da poiščejo in izkoristijo vse možnosti za pridobitev finančnih sredstev, ki bodo omogočila zadovoljevanje potreb otrok in njihov zdrav razvoj. To pa pomeni, da se pri oceni pridobitne zmožnosti ne upoštevajo le zagotovljeni prihodki, temveč vsi prihodki, ki jih je preživninski zavezanec glede na izobrazbo, poklic, starost, zdravstveno stanje in delovno zmožnost sposoben doseči, pa tudi vsi drugi možni finančni viri.

Izrek

I.Pritožba nasprotnega udeleženca zoper sklep z dne 7. 4. 2023 se zavrže.

II.Pritožbama predlagateljice in nasprotnega udeleženca zoper sklep z dne 17. 2. 2025 se delno ugodi in se sklep v II. točki izreka spremeni tako, da se ta glasi:

"II. 1.Nasprotni udeleženec A. A., EMŠO: ..., je dolžan predlagateljici B. B., EMŠO: ..., v roku 15 dni na račun neizpolnjene preživninske obveznosti za mladoletni hčeri C. A., EMŠO: ..., in D. A., EMŠO: ..., za čas od 1. 1. 2022 do vključno februarja 2025 plačati:

-za čas od 1. 1. 2022 do 31. 8. 2022 znesek 103,96 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 16. 8. 2022 do plačila,

-za čas od 1. 9. 2022 do 31. 8. 2023 znesek 32,50 EUR mesečno z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po zapadlosti vsake mesečne obveznosti (16. dan v mesecu za tekoči mesec) do plačila;

-za čas od 1. 9. 2023 do 28. 2. 2025 znesek 300 EUR mesečno z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po zapadlosti vsake mesečne obveznosti (16. dan v mesecu za tekoči mesec) do plačila.

2.Nasprotni udeleženec je dolžan od vključno marca 2025 dalje za hčeri C. A. in D. A. plačevati preživnino v višini 150 EUR mesečno za vsako hčer, in sicer do vsakega 15. dne v mesecu za tekoči mesec.

Preživnino je nasprotni udeleženec dolžan nakazovati na osebni račun predlagateljice B. B. št. ..., ki je odprt pri ...

V primeru zamude s plačilom tečejo zakonske zamudne obresti od prvega dne po zapadlosti vsake mesečne obveznosti do plačila.

Določeno preživnino je dolžan nasprotni udeleženec plačevati do prve uskladitve preživnin skladno s sklepom ministra, pristojnega za družino, in obvestilom centra za socialno delo, nato pa naprej v usklajenih zneskih."

III.V preostalem delu se pritožbi predlagateljice in nasprotnega udeleženca zoper sklep z dne 17. 2. 2025 zavrneta ter se v izpodbijanem, a nespremenjenem delu sklep potrdi.

IV.Vsak udeleženec sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Ozadje zadeve in dosedanji potek postopka

1.Udeleženca sta nekdanja zunajzakonska partnerja in starša mladoletnih otrok C. A., roj. ... 2016 (9 let) in D. A., roj. ... 2017 (7 let).

2.Predlagateljica je 17. 12. 2021 vložila predlog, nasprotni udeleženec pa 11. 2. 2022 nasprotni predlog. Oba udeleženca sta predlagala, da sodišče odloči o zaupanju otrok v vzgojo in varstvo, ureditvi stikov in določitvi preživnine. Sodišče je oba predloga združilo v skupno obravnavanje.

3.Udeleženca sta 7. 9. 2022 in 7. 12. 2022 sklenila začasni sodni poravnavi, v katerih sta se dogovorila o načinu preživljanja časa deklic z vsakim od njiju.

4.Sodišče prve stopnje je 7. 4. 2023 po uradni dolžnosti izdalo začasno odredbo, s katero je deklici začasno zaupalo v vzgojo in varstvo predlagateljici (1. točka izreka); nadomestilo soglasje nasprotnega udeleženca za vpis C. A. v Osnovno šolo E., PŠ F. ter za prijavo stalnega prebivališča na naslovu Ulica G. 2, H. (2. točka izreka); nadomestilo soglasje nasprotnega udeleženca za vpis D. A. v Vrtec I., H. ter za prijavo stalnega prebivališča na naslovu Ulica G. 2, H. (3. točka izreka); za čas, ko bosta 2. in 3. točka začasne odredbe realizirani, uredilo stike med deklicama in nasprotnim udeležencem, tako da potekajo vsak teden od srede popoldan do četrtka zjutraj in vsak drugi vikend od petka popoldan do nedelje zvečer (4. točka izreka); za primer kršitve začasne odredbe določilo denarno kazen (5. točka izreka) ter odločilo, da začasna odredba stopi v veljavo z dnem njene izdaje in velja do pravnomočne odločitve o glavni stvari oziroma do drugačne odločitve sodišča (6. točka izreka) in da ugovor zoper začasno odredbo ne zadrži njene izvršitve (7. točka izreka).

5.Zoper začasno odredbo je nasprotni udeleženec vložil ugovor. Sodišče prve stopnje je zaradi obravnavanja ugovora 12. 6. 2023 opravilo narok, ki ga je nadaljevalo 6. 9. 2023.

6.Na naroku 6. 9. 2023 sta udeleženca sklenila delno sodno poravnavo, s katero sta se dogovorila o zaupanju C. A. in D. A. v varstvo in vzgojo predlagateljici in stikih med deklicama in nasprotnim udeležencem.

7.Zaradi sklenjene delne sodne poravnave je sodišče narok v zvezi z ugovorom zoper začasno odredbo zaključilo ter zaradi odločanja o preživnini razpisalo nov narok.

8.Nasprotni udeleženec je 18. 12. 2023 vložil predlog za izdajo začasne odredbe, s katerim je predlagal, da se deklici umakneta iz okolja predlagateljice in se zaupata v varstvo in vzgojo njemu. Predlagal je tudi, da sodišče razveljavi začasno odredbo z dne 7. 4. 2023 in nadomesti soglasje predlagateljice za vpis deklic v Osnovno šolo J. ter dovoli preselitev otrok (nazaj) k njemu.

9.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom z dne 17. 2. 2025 predlog za izdajo začasne odredbe za spremembo varstva in vzgoje, preselitev otrok in prepis v drugo osnovno šolo zavrnilo (I. točka izreka). Nasprotnemu udeležencu je naložilo, da za C. A. in D. A. plačuje preživnino od 1. 1. 2022 dalje, in sicer za obdobje od 1. 1. 2022 do 31. 8. 2022 skupno 103,96 EUR, za obdobje od 1. 9. 2022 do 31. 8. 2023 za C. A. 55 EUR na mesec in za D. A. 107,50 EUR na mesec (skupno 1.950 EUR); za čas od 1. 9. 2023 dalje pa v znesku 150 EUR na mesec za vsako hčer, pri čemer je zapadle obroke dolžan plačati v roku 15 dni, v bodoče dospevajoče mesečne obroke preživnine pa najkasneje do vsakega 15. dne v mesecu za tekoči mesec, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od zapadlosti vsakega mesečnega obroka preživnine do plačila. Znesek preživnine je nasprotni udeleženec dolžan plačevati do prve uskladitve preživnin z gibanjem življenjskih stroškov in osebnih prihodkov, od tedaj dalje pa v valoriziranih zneskih na podlagi obvestila pristojnega centra za socialno delo (II. točka izreka). Kar sta zahtevala udeleženca postopka več oziroma drugače, je sodišče zavrnilo (III. točka izreka). Odločilo je, da udeleženca nosita vsak svoje stroške postopka (IV. točka izreka).

10.Nasprotni udeleženec vlaga pritožbo zoper sklepa z dne 7. 4. 2023 in 17. 2. 2025, predlagateljica pa zoper II. in III. točko sklepa z dne 17. 2. 2025. Bistvena vsebina obeh pritožb bo razvidna iz nadaljevanja sklepa, ki vsebuje odgovore na pritožbene očitke, pri čemer bo pritožbeno sodišče odgovorilo le na pritožbene navedbe, ki so pravno pomembne.

11.Predlagateljica je na pritožbo nasprotnega udeleženca odgovorila in predlagala njeno zavrnitev.

O pritožbi nasprotnega udeleženca zoper sklep z dne 7. 4. 2023

12.Pritožba ni dovoljena.

13.Iz zgoraj povzete vsebine začasne odredbe z dne 7. 4. 2023 je razvidno, da je sodišče prve stopnje njeno veljavnost omejilo na čas do pravnomočne odločitve o glavni stvari oziroma drugačne odločitve sodišča.

14.Ker so se z navedeno začasno odredbo urejala vprašanja zaupanja otrok v varstvo in vzgojo, ureditve stikov in izvajanja starševske skrbi, je razumljivo, da se opredelitev "do pravnomočne odločitve o glavni stvari" nanaša na pravnomočno odločitev o varstvu in vzgoji ter stikih in ne na odločanje o preživnini.

15.O varstvu in vzgoji ter stikih je bilo pravnomočno odločeno s sklenitvijo delne sodne poravnave z dne 6. 9. 2023. S tem dnem je začasna odredba z dne 7. 4. 2023 prenehala veljati, v njej vsebovano ureditev je nadomestila ureditev iz delne sodne poravnave (52. člen Zakona o nepravdnem postopku - ZNP-1).

16.Po četrtem odstavku 343. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi z 42. členom ZNP-1 je pritožba nedovoljena tudi v primeru, če pritožnik zanjo nima pravnega interesa. Pravni interes za pritožbo ima samo tista stranka, ki bi ji, če bi se pokazalo, da je utemeljena, prinesla konkretno in neposredno pravno korist; to je stranka, katere pravni položaj bi se z odločbo sodišča druge stopnje lahko izboljšal.

17.Ker začasna odredba, zoper katero vlaga pritožbo nasprotni udeleženec, ne velja več in zato ne vpliva na njegov pravni položaj, nasprotni udeleženec za pravno sredstvo zoper njo nima več pravnega interesa. Pritožba nasprotnega udeleženca zoper sklep z dne 7. 4. 2023 zato ni dovoljena in jo je pritožbeno sodišče zavrglo (prva točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

18.V zvezi s pritožbenimi navedbami pritožbeno sodišče pojasnjuje, da je sodišče prve stopnje začasno odredbo z dne 7. 4. 2023 izdalo po uradni dolžnosti, ne da bi se imela udeleženca predhodno o tem možnost izjaviti, zato je bilo pravno sredstvo zoper začasno odredbo ugovor (100. člen ZNP-1 v zvezi z 239. členom, prvim odstavkom 53. člena in 273.b členom Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ). Takšno pravno sredstvo je nasprotni udeleženec vložil in sodišče ga je kot takšnega obravnavalo. Ker o ugovoru odloča sodišče prve stopnje (54. člen ZIZ), ugovora nasprotnega udeleženca zoper začasno odredbo pravilno ni posredovalo v reševanje pritožbenemu sodišču. S sklenitvijo delne sodne poravnave, ki je nadomestila ureditev iz začasne odredbe in s katero je začasna odredba prenehala veljati, je ta ugovor postal brezpredmeten, zato sodišče prve stopnje o njem ni odločalo in vsebinsko o njegovi utemeljenosti niti ni moglo odločati.

24.Nasprotni udeleženec v pritožbi na uspe vzbuditi dvoma v pravilnost nobene od navedenih ugotovitev. Sklicuje se na to, da zaradi tehničnih omejitev ni mogel predložiti fotografij posledic domnevnega tepeža dedka in da zaradi neutemeljenega zadržanja zdravstvene izkaznice s strani predlagateljice hčere ni mogel peljati k zdravniku. Vendar pa ob tem spregleda, da je bil v zvezi z zatrjevanim nasiljem z vsako od deklic opravljen pogovor. Pogovora sta bila opravljena s strani psihologinje, ki je uporabila otrokom prilagojene psihološke tehnike (delno strukturiran psihološki intervju in opazovanje), risalne preizkušnje, projekcijske tehnike in lestvice. Kljub strokovni obravnavi in različnim uporabljenim metodam noben od razgovorov ni potrdil niti preteklega niti sedanjega nasilja ali drugega neprimernega ravnanja dedka ali katerega od drugih družinskih članov.

25.Nasprotni udeleženec se v pritožbi osredotoča na ugotovitev sodišča prve stopnje, da ga zaradi njegovega predčasnega odhoda z naroka ni moglo zaslišati o tem, kaj sta deklici po domnevnem tepežu dedka povedali in na podlagi česa je ugotovil, da je dedek fizično nasilen do deklic. V zvezi s temi navedbami pritožbeno sodišče najprej ugotavlja, da je sodišče prve stopnje v postopku odločanja o predlagani začasni odredbi zbralo vse potrebne podatke, nato pa jih kljub odhodu nasprotnega udeleženca z naroka skrbno presodilo. V njih je imelo zanesljivo podlago za ugotovitev, da ogroženost deklic v okolju predlagateljice ni verjetno izkazana. Nadalje pritožbeno sodišče pojasnjuje, da nasprotni udeleženec ni imel pravice zahtevati odstranitve pooblaščenke predlagateljice z naroka ter svoje udeležbe na naroku in zaslišanja pogojevati z ugoditvijo takšni zahtevi. Če nasprotni udeleženec meni, da pooblaščenka predlagateljice krši pravila o varstvu osebnih podatkov, ima za to na voljo sredstva, predvidena v Uredbi (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov), Zakonu o varstvu osebnih podatkov in Zakonu o odvetništvu.² Med temi sredstvi ni pravice zahtevati, da si nasprotna stranka v sodnem sporu izbere drugega pooblaščenca ali da sodišče pooblaščencu ene od strank prepove zastopanje v postopku. Odhoda nasprotnega udeleženca z naroka zato ni mogoče pripisati nepravilnemu ravnanju sodišča, temveč izključno njegovi svobodni odločitvi. Čim je tako, nasprotni udeleženec ne more biti uspešen s pritožbenim očitkom, da mu je bila odvzeta možnost sodelovanja na naroku.

26.Stiki med nasprotnim udeležencem in deklicama potekajo redno in kvalitetno. Nasprotni udeleženec sam navaja, da sta deklici nanj navezani in mu zaupata. To potrjuje tudi vsebina z njima opravljenega pogovora. Očitno pri izvajanju stikov med tednom prihaja do določenih težav, kar pa ne zadostuje za ugotovitev, da sedanji način izvajanja stikov deklici ogroža. Težave bosta morala udeleženca kot odgovorni odrasli osebi, ki sta dolžni delovati v največjo korist svojih otrok, premostiti ali pa poiskati drugačen način izvajanja stikov.

27.Nasprotni udeleženec je po izdaji izpodbijanega sklepa sodišču predložil posnetek dogajanja 10. 11. 2024. Pritožbeno sodišče je na podlagi 6. in 34. člena ZNP-1 posnetek poslušalo in ugotovilo, da v ničemer ne vpliva na zgornje ugotovitve in zaključke. Posnetek tako ne izkazuje nasilja in trpinčenja otrok v okolju predlagateljice, temveč pričakovano in razumljivo stisko otroka ob razpadu družine in ločitvi od enega od staršev. Naloga starša je, da v takšnem trenutku otroka pomiri in čustveno razbremeni ter se izogiba temu, da bi s svojimi besedami in vedenjem (hote ali nehote) prispeval k stiski.

28.Ker torej niso podani niti uveljavljeni pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo nasprotnega udeleženca zoper odločitev o zavrnitvi predloga za izdajo začasne odredbe kot neutemeljeno zavrnilo in v tem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

O preživnini (II. in III. točka izreka)

29.Zoper ta del sklepa vlagata pritožbo oba udeleženca.

30.Sodišče prve stopnje je pri določitvi preživnine pravilno izhajalo iz meril, ki so določena v 189. in 190. členu Družinskega zakonika (DZ), ter stališč, ki so se oblikovala v sodni praksi.

31.Ker vsebina pritožbe nasprotnega udeleženca kaže na nerazumevanje določenih temeljnih izhodišč določanja preživnine za mladoletnega otroka, pritožbeno sodišče uvodoma strnjeno in na kratko povzema nekaj v sodni praksi enotno sprejetih stališč, ki odgovarjajo na znaten del njegovih pritožbenih očitkov:

-Pri izračunu preživninskih zmožnosti staršev in preživninskih potreb otroka ter posledični določitvi preživnine ne gre za matematični izračun, temveč celovito vrednostno oceno, kakšen je glede na premoženjsko stanje staršev znesek, ki nudi primerno materialno podlago za zagotavljanje dobrobiti otroka.

-Materialne in pridobitne zmožnosti zavezanca so pravni pojem, ki obsega vse tisto zavezančevo premoženje, ki po svoji naravi lahko denarno krije stroške za življenjske potrebe otroka. Pri oceni preživninske zmožnosti se ne upošteva le plača, marveč vsi redni in izredni prihodki, splošno premoženjsko stanje, pa tudi možnosti za pridobivanje prihodkov.

-Preživninska obveznost do mladoletnih otrok predstavlja naravno in strogo obveznost, ki od staršev terja, da poiščejo in izkoristijo vse možnosti za pridobitev finančnih sredstev, ki bodo omogočila zadovoljevanje potreb otrok in njihov zdrav razvoj. To pa pomeni, da se pri oceni pridobitne zmožnosti ne upoštevajo le zagotovljeni prihodki, temveč vsi prihodki, ki jih je preživninski zavezanec glede na izobrazbo, poklic, starost, zdravstveno stanje in delovno zmožnost sposoben doseči, pa tudi vsi drugi možni finančni viri.

32.Pritožbeno sodišče pritrjujejo ugotovitvi sodišča prve stopnje, da so preživninske zmožnosti udeležencev primerljive.

33.Noben od udeležencev ni uspel izkazati zdravstvenih težav, ki bi mu oteževale ali preprečevale opravljanje pridobitnega dela, zato je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo, da sta oba udeleženca mlada, zdrava in delovno sposobna.

34.Sodišče prve stopnje je pri ugotavljanju predlagateljičinih prihodkov pravilno izhajalo iz podatkov o njeni neto plači; ugotovitev, da je v letu 2022 zaslužila povprečno 1.350 EUR neto mesečno in v letih 2023 in 2024 približno 1.400 EUR neto mesečno, je oprlo na podatke Finančne uprave Republike Slovenije (FURS). Nasprotni udeleženec z naštevanjem nakazil na predlagateljičin transakcijski račun, ki vključujejo tudi otroški dodatek ter povrnitev stroškov v zvezi z delovnim razmerjem, pravilnosti teh podatkov ne uspe izpodbiti.

35.Predlagateljica svoje pridobitni potencial izkorišča. Je redno zaposlena za polni delovni čas v poklicu, za katerega je izobražena in usposobljena, občasno opravlja tudi dežurstva. Glede na to, da sta udeleženca ob ustreznem angažmaju obeh preživninske potrebe otrok zmožna zadovoljiti z rednimi prihodki, se predlagateljica - tudi če bi se njena starša kot lastnika nepremičnine s tem strinjala - ni dolžna preseliti v skupno gospodinjstvo z njima, da bi si omogočila dodaten prihodek v obliki najemnine za stanovanje, v katerem biva s hčerama.

36.Nasprotni udeleženec se trenutno preživlja z delom na kmetiji, ki jo ima v solasti s svojo mamo. Nasprotni udeleženec neutemeljeno nasprotuje ugotovitvam sodišča prve stopnje o višini svojih prihodkov in njihovi primerljivosti s prihodki predlagateljice. Te je sodišče oprlo na njegovo izpoved³ in javno dostopne podatke, še natančnejše ugotovitve je nasprotni udeleženec onemogočil, s tem ko je samovoljno prekinil svoje zaslišanje in zapustil obravnavo. Pritožbeno sodišče ne izključuje resničnosti pritožbenih navedb, da mora nasprotni udeleženec iz ugotovljenih nakazil na bančni račun poravnati določene stroške, vendar navedeno za odločitev ni pomembno. Sodišče prve stopnje je namreč po drugi strani prepričljivo ugotovilo, da vsi prihodki iz njegovega računa niso razvidni, pravilnost takšne ugotovitve pa potrjuje tudi izpoved nasprotnega udeleženca, da večinoma ne izstavlja računov prodajalcem ob prevzemu hlodovine in da (vsi) njegovi prihodki od prodaje lesa in živine v javnih evidencah niso zabeleženi.

37.Nasprotni udeleženec kljub pridobljenemu nazivu dipl. inž. živilske tehnologije od leta 2013 ni zaposlen. Nezaposlenost je posledica njegove svobodne odločitve in ne objektivnih razlogov. Nasprotni udeleženec tako ni pojasnil razloga za prenehanje delovnega razmerja, prav tako ni izkazal aktivnega prizadevanja za zaposlitev, saj je kljub zatrjevanim več kot petdesetim prošnjam za zaposlitev izkazal le eno. Izkustveno gledano je prepričljiv zaključek sodišča prve stopnje, da je upoštevajoč njegove izobrazbo, usposobljenost in starost nasprotni udeleženec zmožen pridobiti zaposlitev ter iz tega naslova prejemati prihodke, primerljive prihodkom predlagateljice. Slednje po prepričanju pritožbenega sodišča velja tudi v primeru, da ohrani sedanje delo. Nasprotni udeleženec tako po lastni izpovedi v gozdu dela v povprečju en teden na mesec (delo takrat poteka čez cel dan), glavnina dela pa je vezana na hladnejši del leta. Takšen obseg in razporeditev dela mu omogočata iskanje in opravljanje dodatnih del. Ob opravljanju pridobitnega dela v časovnem obsegu, ki je primerljiv z redno zaposlitvijo, si lahko zagotovi dodatni zaslužek in tudi ob aktualnem viru preživljanja doseže prihodke, primerljive prihodkom predlagateljice.

38.Obveznosti s prevozi otrok zaradi izvrševanja začasnih sodnih poravnav, začasne odredbe in delne sodne poravnave nasprotnemu udeležencu niso onemogočale in ne onemogočajo pridobitnega dela. Z logističnimi izzivi se srečuje večina staršev majhnih otrok, pa jih kljub temu večina v polni meri izkorišča možnosti za pridobitev finančnih sredstev za preživljanje sebe in otrok. Poleg tega je nasprotni udeleženec imel v preteklosti in bo imel tudi v prihodnosti možnost predlagati spremembo ureditve stikov, če so bile in bodo njegove obveznosti iz naslova konkretno opredeljenega pridobitnega dela ali konkretne zaposlitve v opreki s to ureditvijo.

39.Nasprotni udeleženec neutemeljeno navaja, da so bivalne razmere predlagateljice ugodnejše od njegovih. Predlagateljica živi v nepremičnini svojih staršev, medtem ko nasprotni udeleženec biva v svoji nepremičnini (solastnica te je njegova mama). Enako kot je storila predlagateljica, si ima tudi nasprotni udeleženec možnost urediti svoje stanovanje. Če bo uresničil svoje pridobitne potenciale, mu bo premoženjsko stanje to omogočalo.

40.V zvezi z ugotovljenimi preživninskimi potrebami deklic pritožbeno sodišče najprej kot zmotno zavrača stališče nasprotnega udeleženca, da so preživninske potrebe otroka neodvisne od preživninskih zmožnosti njegovih staršev. Velja ravno obratno. Premoženjske razmere staršev in potrebe otroka so soodvisne prvine odločanja o preživnini; preživninske zmožnosti staršev vplivajo na obseg potreb, ki sta jih dolžna zadovoljiti v okviru svoje preživninske obveznosti.

41.Sodišče prve stopnje je potrebe deklic ugotavljalo v treh časovnih obdobjih. V obdobju od 1. 1. 2022 do 31. 8. 2022 in od 1. 9. 2022 do 31. 8. 2023 jih je ovrednotilo v višini potreb, ki jih udeleženca nista krila v naravi, in sicer za prvo obdobje v skupni višini 1.699,29 EUR, za drugo obdobje pa v višini 110 EUR mesečno za C. A. in 215 EUR mesečno za D. A. Za obdobje od 1. 9. 2023 je potrebe deklic ocenilo na 380 EUR mesečno za vsako deklico.

42.Nobena od pritožb ne uspe vzbuditi dvoma v pravilnost ugotovljenih preživninskih potreb deklic. Te so tako posamično kot v skupnem znesku določene tako, da na eni strani upoštevajo preživninske zmožnosti staršev, po drugi strani pa omogočajo uspešen telesni in duševni razvoj deklic. Na konkretne pritožbene navedbe pritožbeno sodišče dodatno in strnjeno pojasnjuje:

-Predlagateljica nasprotuje ocenjenim stroškom prehrane v domačem okolju v višini 170 EUR mesečno, vendar ta znesek ustrezno uravnotežuje povišane cene prehrane z dejstvom, da gre za mlajši deklici, od katerih nobena nima specifičnih ali povišanih prehranskih potreb, med tednom pa imata del obrokov zagotovljenih v šoli.

-Nasprotni udeleženec neutemeljeno nasprotuje priznanim stanovanjskim stroškom. Logično in pravilno je, da se obratovalni stroški hiše delijo med vse stanovalce in ne le med tiste, ki imajo lastne prihodke. Prav tako ne more biti dvoma, da je obratovalne (tekoče) stroške dolžan kriti uporabnik nepremičnine in ne njen lastnik. Za preživljanje C. A. in D. A. sta dolžna poskrbeti udeleženca, svoje preživninske obveznosti ne moreta prevaliti na stare starše deklic. Predlagateljica je po številu oseb dolžna plačevati tri petine obratovalnih stroškov hiše, v dogovoru s svojimi starši jih plačuje polovico. Takšen dogovor je kvečjemu v korist in ne v škodo nasprotnega udeleženca.

-Sodišče prve stopnje je imelo na podlagi drugega odstavka 6. člena in 7. člena ZNP-1 pooblastilo, da med preživninske potrebe deklic vključi tudi stanovanjske stroške, ki so in nastajajo pri predlagateljici. Predlagateljica je sprva res predlagala, da udeleženca stanovanjske stroške deklic krijeta tako, da vsak plačuje stanovanjske stroške, ki nastajajo v času bivanja deklic pri njem. Vendar je na naroku 15. 11. 2023 predložila dokazila o stanovanjskih stroških, med zaslišanjem te stroške opredelila tako po temelju kot višini, kasneje pa zanje predložila dodatne dokaze. Nasprotni udeleženec tega vse do vložitve pritožbe (kar je prepozno) ni storil, hkrati je zapustil zaslišanje, na katerem bi ga o tem povprašalo sodišče. S tem je sam onemogočil, da bi sodišče lahko upoštevalo stanovanjske stroške, ki nastajajo pri njem oziroma njegov naturalni prispevek iz naslova kritja teh stroškov.

-Sodišče prve stopnje pri ugotavljanju preživninskih zmožnosti, razporeditvi preživninskega bremena in izpolnitvi preživninske obveznosti pravilno ni upoštevalo stroškov voženj, ki sta jih udeleženca opravila za namen izvrševanja začasnih sodnih poravnav, začasne odredbe in delne sodne poravnave. To bi bilo sodišče dolžno storiti le v primeru, če bi zelo visoki prevozni stroški nesorazmerno obremenjevali enega od staršev, kar se v obravnavani zadevi ni zgodilo. Tako ne držijo navedbe nasprotnega udeleženca, da so prevozi in njihovi stroški bremenili skoraj izključno njega. Res je nasprotni udeleženec skladno z začasnima sodnima poravnavama ob petkih deklici predajal in ju ob ponedeljkih prevzemal v K., vendar ob tem zanemari, da ju je predlagateljica vsaj enkrat na teden prevzemala v J. in ju pripeljala nazaj tja. Stroškov od K. do J. predlagateljica ni imela kritih v okviru svojega delovnega razmerja. Tudi po začasni odredbi in delni sodni poravnavi je prevoze do J. opravljala in jih opravlja tudi predlagateljica, obremenitev nasprotnega udeleženca pa ni bistveno večja od njene obremenitve.

43.Glede razporeditve preživninskega bremena je sodišče prve stopnje za obdobje, ko sta deklici z vsakim od staršev preživljali polovico časa (1. 1. 2022 do 31. 8. 2023), pravilno štelo, da sta bila dolžna udeleženca kriti vsak polovico preživninski potreb. Takrat so bile njune preživninske zmožnosti primerljive in njuna nepremoženjska prispevka enaka.

44.Pravilna je tudi odločitev sodišča prve stopnje, ki je za obdobje od 1. 9. 2023 dalje, od kar deklici večino časa preživljata pri predlagateljici, preživninsko breme razdelilo v razmerju 45 % predlagateljica in 55 % nasprotni udeleženec. Predlagateljica takšnemu razmerju nasprotuje in se zavzema za razmerje 40 % predlagateljica in 60 % nasprotni udeleženec, pri čemer se sklicuje na odločbo Višjega sodišča v Ljubljani IV Cp 1853/2020 z dne 30. 11. 2020. Čeprav ta odločba pritrjuje stališču predlagateljice, pa sodna praksa ni enoznačna. V primerljivih okoliščinah se redno določata obe razmerji.⁴ V obravnavani zadevi, ko nobena od deklic nima posebnih vedenjskih, učnih ali zdravstvenih težav, ko nobenega od deklic ne obiskuje kakšne časovno in organizacijsko zahtevne prostočasne dejavnosti in ko je tudi nasprotni udeleženec angažiran v starševski vlogi in ustrezno poskrbi za deklici, pritožbeno sodišče razmerje, ki večji nematerialni prispevek predlagateljice vrednoti v višini 5 % ugotovljenih potreb otrok, ocenjuje za ustrezno.

45.Udeleženca sta se v začasni sodni poravnavi z dne 7. 9. 2022 sporazumela, da od vključno septembra 2022 položnici za vrtec in šolo v celoti plačuje predlagateljica, ki prejema celoten otroški dodatek, morebitno razliko pa poplačata udeleženca vsak do polovice, prav tako si do polovice razdelita morebitni presežek otroškega dodatka. Udeleženca sta se v začasni sodni poravnavi torej strinjala, da si sredstva otroškega dodatka razdelita na pol in da se ta sredstva namenjajo za plačilo vrtčevske in šolske položnice. Takšen dogovor je prenehal veljati z izdajo začasne odredbe z dne 7. 4. 2023. Ker sta deklici do 31. 8. 2023 z vsakim od staršev še vedno preživeli približno polovico časa in ker predlagateljica ni navajala, da v tem obdobju prejeti otroški dodatek ni zadostoval za plačilo v tem obdobju izdanih šolskih in vrtčevskih položnic, ga je pritožbeno sodišče upoštevalo za celotno drugo preživninsko obdobje.

46.Za preostali čas se nasprotni udeleženec neutemeljeno zavzema za to, da bi sodišče ugotovljene potrebe deklic znižalo za višino otroškega dodatka ali pa polovico otroškega dodatka upoštevalo kot njegov preživninski prispevek. Za preživljanje otroka sta primarno dolžna poskrbeti starša in šele nato, v odvisnosti od zneska, ki sta ga sposobna zagotoviti, pride (morebiti) na vrsto država s socialnimi prejemki. Otroški dodatek, ki je dopolnilni prejemek za preživljanje, vzgojo in izobraževanje otroka, zato ne more biti razlog, da bi bil starš razbremenjen svoje preživninske obveznosti, ampak ravno obratno preživninska zmožnost staršev vpliva na obstoj in višino pomoči, ki jo za preživljanje otrok zagotovi država. Otroški dodatek bo predlagateljica namenjala nadstandardnim potrebam deklic, ki niso vključene v preživninsko obveznost udeležencev.

47.Pritožbeno sodišče je ustrezno upoštevalo prispevek nasprotnega udeleženca v prvem obdobju od 1. 1. 2022 do 31. 8. 2022 in ugotovilo, da je bodisi v naravi ali denarju poravnal celotno preživninsko obveznost, razen zneska 103,96 EUR.

48.Pritožbeno sodišče pa pritrjuje nasprotnemu udeležencu, da sodišče prve stopnje ni ustrezno upoštevalo njegovega prispevka v drugem obdobju od 1. 9. 2022 do 31. 8. 2023, ko sta deklici z vsakim od staršev še vedno preživljali približno polovico časa. Sodišče prve stopnje je tako v tem obdobju med stroške, ki jih starša nista krila enakomerno v naravi, uvrstilo tudi stroške šolskih potrebščin, frizerja, športne opreme in zdravil, čeprav ni bilo izkazano, da bi te stroške krila le predlagateljica, izkustveno gledano pa je logično, da se te potrebe zadovoljujejo tam, kjer nastajajo. Nadalje je sodišče zanemarilo dogovor udeležencev v začasni sodni poravnavi z dne 7. 9. 2022, v katerem sta se izrecno strinjala, da se položnici za vrtec in šolo krijeta iz sredstev otroškega dodatka, ki ga je prejemala predlagateljica. Na podlagi takšnega dogovora in dejstva, da predlagateljica ni navajala, da prejeti otroški dodatek ni zadostoval za pokritje stroškov položnic v tem obdobju, bi sodišče prve stopnje moralo šteti, da je nasprotni udeleženec za drugo preživninsko obdobje svoje obveznosti iz naslova stroškov položnic za šolo in vrtec že poravnal. Stroški, ki jih starša nista krila enakomerno v naravi oziroma jih plačevala iz sredstev otroškega dodatka, v tem obdobju tako obsegajo le stanovanjske stroške in stroške telefona, torej 32,50 EUR za vsako deklico oziroma skupaj 65 EUR. Te stroške je poravnavala predlagateljica, zato ji mora nasprotni udeleženec povrniti polovico teh stroškov.

49.V tretjem preživninskem obdobju, to je od 1. 9. 2023 dalje, sta bili deklici zaupani v varstvo in vzgojo predlagateljici in sta bivali pri njej. Dogovor o plačilu položnic iz sredstev otroškega dodatka ni več veljal. Sodišče prve stopnje je zato na račun nematerialnega prispevka nasprotnega udeleženca pravilno upoštevalo (le) stroške prehrane, higienskih pripomočkov in čistil, ki jih krije v času stikov z deklicama, ter mu utemeljeno naložilo plačilo preživnine v višini 150 EUR mesečno za vsako deklico.

50.Predlagateljica utemeljeno graja odločitev sodišča prve stopnje, ki je zakonske zamudne obresti od zapadlih, pa ne plačanih preživnin priznalo šele od poteka petnajstdnevnega roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti. Preživninska obveznost starša nastane z rojstvom otroka na podlagi zakona, in ne šele z odločitvijo sodišča o določitvi preživnine. Preživnina v plačilo dospeva v mesečnih zneskih in za naprej, zahteva pa se lahko od dneva vložitve predloga za določitev preživnine (196. člen DZ). Predlagateljica je zahtevala plačilo preživnine za čas od 1. 1. 2022, zato je nasprotni udeleženec v zamudo s plačilom prišel vsak mesec, ko ob zapadlosti posamezne mesečne preživnine ni (v celoti) izpolnil svoje preživninske obveznosti (299. člen Obligacijskega zakonika). Zakonske zamudne obresti je zato dolžan predlagateljici plačati od prvega dne po zapadlosti vsake posamezne neplačane mesečne obveznosti do plačila.⁵

51.Na podlagi navedenega je pritožbeno sodišče pritožbama udeležencev zoper II. in III. točko izreka delno ugodilo, tako da je nasprotni udeleženec za obdobje od 1. 9. 2022 do 31. 8. 2023 predlagateljici namesto 162,50 EUR mesečno dolžan plačati 32,50 EUR mesečno, zakonske zamudne obresti od zapadlih in neplačanih preživninskih obrokov pa ji je namesto od poteka petnajstdnevnega paricijskega roka dolžan plačati od zapadlosti posameznega preživninskega obroka (to je od 16. dne v mesecu za tekoči mesec) do plačila (3. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP - 1). V preostalem delu je pritožbi udeležencev zoper II. in III. točko izreka zavrnilo ter v izpodbijanem in nespremenjenem delu odločitev, vsebovano v navedenih točkah, potrdilo (1. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP - 1).

Glede odločitve o stroških (IV. točka izreka)

52.Udeleženca sta med postopkom glede na spreminjajočo situacijo podajala različne predloge, oba tudi neutemeljene (nasprotni udeleženec npr. predlog za izdajo začasne odredbe z dne 18. 12. 2023). Pritožbeno sodišče v procesnem postopanju nobenega od njiju ni zaznalo šikanoznega ravnanja oziroma namernega povzročanja nepotrebnih stroškov. Postopek se je zaključil s celovito ureditvijo družinskega razmerja, kar je v interesu obeh udeležencev in njunih otrok. Sodišče prve stopnje je zato pravilno presodilo, da ni podlage, da bi kateremu od njiju naložilo, da drugemu povrne vse ali posamezne stroške postopka, temveč je utemeljena odločitev, da vsak udeleženec nosi svoje stroške postopka.

53.Pritožbeno sodišče je zato pritožbo nasprotnega udeleženca zoper IV. točko sklepa kot neutemeljeno zavrnilo in sklep v tem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

O stroških pritožbenega postopka

54.Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi drugega odstavka 55. člena ZNP-1.

-------------------------------

1S sklenitvijo sodne poravnave in prenehanjem veljavnosti začasne odredbe je pritožnik izgubil pravni interes za vloženi ugovor zoper začasno odredbo.

2Skladno z 10. členom Zakona o odvetništvu so, ne glede na določbe drugih zakonov, ki določajo posredovanje osebnih podatkov upravljavcem osebnih podatkov in uporabnikom osebnih podatkov, državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti ter nosilci javnih pooblastil dolžni brez privolitve posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo, brezplačno dati odvetniku podatke, ki jih potrebuje pri opravljanju odvetniškega poklica v posamični zadevi in to v roku 15 dni od dneva, ko prejmejo pisno zahtevo odvetnika. Odvetnik nima pravice iz prejšnjega odstavka, če gre za osebne podatke, ki so na podlagi posebnih zakonskih določb dostopni le pooblaščenim organom.

3To skuša nasprotni udeleženec v pritožbi sicer predrugačiti, vendar ugotovitve sodišča predstavljajo verodostojno preslikavo tega, kar je povedal.

4Primerjaj npr. IV Cp 284/2024 z dne 30. 8. 2024, IV Cp 2057/2023 z dne 14. 2. 2024, IV Cp 655/2023 z dne 17. 5. 2023, IV Cp 425/2022 z dne 8. 4. 2022, IV Cp 176/2020 z dne 13. 3. 2020, IV Cp 815/2020 z dne 8. 7. 2020 ter IV Cp 1586/2022 z dne 7. 11. 2022, IV Cp 315/2022 z dne 22. 4. 2022, IV Cp 1285/2021 z dne 31. 8. 2021, IV Cp 202/2021 z dne 26. 5. 2021, IV Cp 1977/2020 z dne 24. 11. 2020.

5Primerjaj odločbo Višjega sodišča v Ljubljani IV Cp 1478/2018 z dne 19. 7. 2018.

Zveza:

Družinski zakonik (2017) - DZ - člen 189, 190, 196 Zakon o izvršbi in zavarovanju (1998) - ZIZ - člen 53, 54, 273b Zakon o nepravdnem postopku (2019) - ZNP-1 - člen 52

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.