Jedro

V zemljiško knjigo se vpiše tudi ime agrarne skupnosti, kar je določeno v 12. člena ZPVAS. To določbo je, glede na vsebino zakona in namen zakonodajalca, da se iz zemljiške knjige jasno vidi za kakšno naravo premoženja gre, dejansko mogoče razlagati kot določbo, ki predvideva vpis pravnega dejstva, da gre za premoženje imetnika stvarne pravice kot člana agrarne skupnosti. V tej luči je potrebno razlagati tudi določbo petega odstavka 7. člena ZPVAS.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep ter sklep zemljiškoknjižnega sodniškega pomočnika se razveljavita in zadeva vrne zemljiškoknjižni sodnici v ponovno odločanje o vpisu.

Obrazložitev

V obravnavani zadevi je zemljiškoknjižni sodniški pomočnik na podlagi pravnomočne in dokončne odločbe Upravne enote, z dne 11.1.2012, pri nepremičnini parc. št. 808/178 k.o. K. vknjižil skupno lastnino v korist imetnikov – članov Agrarne skupnosti K., kot so izhajali iz predmetne upravne odločbe. Zoper takšno odločitev je Agrarna skupnost K. podala ugovor, v katerem je navedla, da je potrebno predmetni sklep zemljiškoknjižnega sodniškega pomočnika dopolniti tako, da se v lastninskem listu zemljiške knjige vpiše poleg imena članov tudi ime agrarne skupnosti, katere članom je bilo premoženje vrnjeno, kar naj bi izhajalo tudi iz 2. alineje 12. člena Zakon o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti ter vrnitvi njihovega premoženja in pravic (v nadaljevanju: ZPVAS). Zemljiškoknjižna sodnica je ugovor zavrnila in v razlogih sklepa navedla, da mora zemljiška knjiga pri upoštevanju 12. člena ZPVAS upoštevati tudi pravno dejstvo, da agrarna skupnost ni pravna oseba (drugi odstavek 2. člena ZPVAS) in ker ni pravna oseba, ne more biti nosilec pravic, v konkretnem primeru tudi ne imetnica osnovnega pravnega položaja pri parc. št. 808/178 k.o. K. Zoper takšno odločitev se pritožuje udeleženec Agrarna skupnost K., ki v pritožbi ponovno opozarja na vsebino 2. alineje 12. člena ZPVAS, ki določa, da v primeru, ko gre za vračilo skupnega premoženja se v lastninskem listu zemljiške knjige vpiše poleg imena članov tudi ime agrarne skupnosti, katere članom je bilo premoženje vrnjeno. To v konkretnem primeru ni bilo storjeno, zato izpodbijani sklep ni v skladu z določbo 2. alineje 12. člena ZPVAS. Opozarja, da gre v obravnavani zadevi za vpis po uradni dolžnosti, zato agrarna skupnost kot interesent nima nobenega vpliva na ta vpis. 12. člen ZPVAS pa jasno določa, kako mora biti vknjižba izvedena. Po mnenju pritožnika je spoštovanje 12. člena ZPVAS pomembno tudi zato in predvsem zaradi učinka publicitete zemljiške knjige in sicer, da eventuelni interesenti vedo, da gre za premoženje, glede razpolaganja katerega veljajo specialne določbe ZPVAS in ne le SPZ kot to velja za klasično skupno lastnino oziroma solastnino. Pritožnik prilaga spremembo izpodbijanega sklepa.

Pritožba je utemeljena.

Pritrditi je potrebno pritožniku, da gre v obravnavanem primeru za vknjižbo skupne lastnine na nepremičninah, za katere velja posebni pravni režim. Navedeno izhaja iz konteksta celotnega ZPVAS, zlasti pa iz vsebine 8. člena, ki ureja vračanje premoženjskih pravic. Tako je v citiranem členu določeno, da lahko premoženjske pravice v naravi deduje le tisti dedič, ki je član agrarne skupnosti, drugi dediči pa lahko zahtevajo le nujni delež v gotovini. V primeru, ko prejšnji člani, njihovi dediči oziroma pravni nasledniki ne uveljavljajo vračanja lastninske pravice v celoti, ostanejo oziroma postanejo nepremičnine s preostalega dela območja bivše agrarne skupnosti last občine, na kateri ležijo. Občina pa postane članica agrarne skupnosti. Ugotovitve prvostopenjskega sodišča, da agrarna skupnost ni pravna oseba (drugi odstavek 2. člena ZPVAS) in da zato ne more biti nosilec pravic, v konkretnem primeru tudi ne imetnica osnovnega pravnega položaja pri parc. št. 808/178 k.o. K., so sicer pravilne, vendar pa je prvostopenjsko sodišče očitno spregledalo, da se v zemljiško knjigo vpisujejo tudi pravna dejstva glede nepremičnine oziroma imetnika pravice na nepremičnini, ki so pomembna za pravni promet z nepremičnino. Pravno dejstvo je dejstvo, na katerega pravo veže določene posledice. Iz zgoraj povzetih določb ZPVAS nedvomno izhaja, da ta zakon glede nepremičnin, ki so predmet vknjižbe v obravnavani zadevi , veže določene posledice. Nenazadnje gre v predmetni zadevi za prvi vpis na podlagi upravne odločbe in bo to dejstvo pomembno že v postopku dedovanja nepremičnine.

V 12. členu ZPVAS je sicer določeno, da se v zemljiško knjigo poleg imena in deležev fizičnih oziroma pravnih oseb v lastninski list vpiše tudi ime agrarne skupnosti. Takšno zakonsko ureditev je potrebno razumeti, glede na čas uveljavitve ZVAPS, ko je bila notranja ureditev zemljiške knjige takšna, da so se vpisi v glavni knjigi opravljali v zemljiškoknjižnih vložkih, ki so ga sestavljali evidenčni list A (vpis nepremičnine), list B (vpis lastninske pravice) ter list C (vpis dejstev,ki so vplivala na pravni promet).Ker so se vpisi vnašali ročno, se je poleg vpisa same pravice neke osebe v lastninskem listu dejansko lahko izvedel tudi vpis dejstva, da gre za člana konkretne agrarne skupnosti Okoliščina, da je bila takšna ureditev, z uveljavitvijo informatizirane zemljiške knjige, ukinjena ne more imeti odločilne vloge. Na podlagi 10. točke 22.člena veljavnega Zakona o zemljiški knjigi se v zemljiško knjigo vpisujejo druga pravna dejstva, za katera zakon določa, da se vpišejo v zemljiško knjigo. Da se v zemljiško knjigo vpiše tudi ime agrarne skupnosti pa je določeno v že zgoraj povzeti vsebini 12. člena ZPVAS. To določbo je, po presoji pritožbenega sodišča glede na vsebino zakona in namen zakonodajalca, da se iz zemljiške knjige jasno vidi za kakšno naravo premoženja gre, dejansko mogoče razlagati kot določbo, ki predvideva vpis pravnega dejstva, da gre za premoženje imetnika stvarne pravice kot člana agrarne skupnosti. V tej luči je potrebno razlagati tudi določbo petega odstavka 7. člena ZPVAS.

Na podlagi navedenega je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep ter sklep zemljiškoknjižnega sodniškega pomočnika razveljavilo in zadevo vrnilo zemljiškoknjižni sodnici v ponovno odločanje o vpisu (5. točka prvega odstavka 161. člena ZZK-1). V primeru tehničnih ovir za izvedbo vpisa pa bo seveda pred odločanjem te potrebno odpraviti.