Jedro

Sodišče v tej fazi postopka ne sme dokazno oceniti posameznega dokaza, temveč lahko presodi le, ali je dokaz v pravno pomembni zvezi z zatrjevanim dejstvom. V izvršilnem postopku sodišče presoja le obrazloženost ugovora, torej se omeji le na tako imenovan formalni preizkus ugovora; ali je ugovor tudi vsebinsko utemeljen, pa se ugotavlja v nadaljevanju postopka.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se sklep o izvršbi razveljavi v delu, v katerem je dovoljena izvršba, in se postopek nadaljuje kot pri ugovoru zoper plačilni nalog pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo dolžnikov ugovor zoper sklep o izvršbi kot neobrazložen.

2. Dolžnik se je zoper sklep pritožil in v pritožbi navedel, da je ugovarjal pravno relevantno dejstvo, saj je ugovarjal, da je storitev pri upniku naročila oseba, ki za to ni imela pooblastila. Primeroma navaja odločbo Ustavnega sodišča št. Up 854/05. 3. Upnik je na pritožbo odgovoril in v pritožbi pojasnil, da je v zadnjih štirih letih naročanje potekalo preko zakonitih zastopnikov obeh strank, da je dolžnik v ugovoru ugovarjal sklenitev pravnega posla s strani fiktivne osebe, ki naj bi prekoračila pooblastila, te osebe pa ni označil niti ni predlagal zaslišanja le-tega. Izvedba predlaganih dokazov s strani dolžnika ne bi privedla k razjasnitvi dejanskega stanja.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Po drugem odstavku 53. člena in drugem odstavku 61. člena ZIZ mora biti ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine obrazložen. V ugovoru mora dolžnik navesti pravno pomembna dejstva, s katerimi ga utemeljuje, in predlagati dokaze zanje. Če dolžnik izpodbija sklep o izvršbi v delu, v katerem mu je naloženo, da poravna terjatev, mora navesti tista pravno pomembna dejstva, ki bi pripeljala do zavrnitve tožbenega zahtevka v pravdi, če bi se izkazala za resnična. Če dolžnik ne izpolni zahteve za uveljavljanje pravno pomembnih dejstev ali zanje ne predlaga dokazov, se šteje, da je ugovor neobrazložen in s tem tudi neutemeljen.

6. Kot je odločilo Ustavno sodišče v odločbi št. Up-854/05 z dne 7. 2. 2007, se kot neobrazložen ugovor lahko šteje le tak ugovor, ki ne navaja prav nobenih pravno pomembnih dejstev, oziroma ugovor, ki za trditve, ki jih navaja, ne vsebuje nobenih argumentov in/ali dokazov, ki bi bili v zvezi s temi dejstvi oziroma trditvami. V isti zadevi je Ustavno sodišče navedlo, da če dolžnik zanika obstoj temelja za nastanek terjatve, mu dokazov o tem v izvršilnem postopku ni treba predlagati, saj je dokazno breme o tem na upniku in ne na dolžniku. Če dokaze predlaga, pa pri tem ne veljajo nobene omejitve glede izbora dokaznih sredstev.

7. Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo materialno pravo, ko je dolžnikov ugovor presodilo kot neobrazložen iz razloga pomanjkanja ustreznih trditev. Dolžnik je namreč v ugovoru navedel, da je naročilo servisiranja motorjev izvedla oseba, ki je pri dolžniku sicer zaposlena, ki pa za naročanje ter sklepanje pravnih poslov ni imela pooblastila. Hkrati je predlagal zaslišanje zakonitih zastopnikov strank. S tem je ugovor obrazložen skladno z zgoraj citirano odločbo Ustavnega sodišča, ki je kot neobrazložen ugovor opredelilo le tisti, ki ne vsebuje prav nobenega pravno relevantnega dejstva in/ali zanj ne predlaga prav nobenega dokaza. Če kakšen dokaz predlaga, pa pri tem ne veljajo nobene omejitve glede izbora dokaznih sredstev. Dolžnik je ugovarjal, da je pravni posel z upnikom sklenila nepooblaščena oseba, s tem je smiselno ugovarjal zoper temelj obveznosti, ker pa je za zatrjevano tudi predlagal dokaze (zaslišanje strank), je ugovor obrazložen skladno z zgoraj citiranimi določbami ZIZ in odločbo Ustavnega sodišča. 8. Upnik v odgovoru pojasnjuje, kako je potekalo naročanje med strankami tega postopka in predlaga v zvezi s tem dokaze, vendar pa izvršilno sodišče v tej fazi postopka presoja le obrazloženost, ne pa tudi utemeljenost ugovora. Sodišče v tej fazi postopka ne sme dokazno oceniti posameznega dokaza temveč lahko presodi le, ali je dokaz v pravno pomembni zvezi z zatrjevanim dejstvom. V izvršilnem postopku sodišče presoja le obrazloženost ugovora, torej se omeji le na tako imenovan formalni preizkus ugovora; ali je ugovor tudi vsebinsko utemeljen, pa se ugotavlja v nadaljevanju postopka(1).

9. Višje sodišče je pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep na podlagi 3. točke 365. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ spremenilo tako, da se postopek nadaljuje kot pri ugovoru zoper plačilni nalog pred pristojnim Okrožnim sodiščem v Ljubljani (drugi odstavek 62. člena ZIZ).

(1) Prim. odločbi Ustavnega sodišča Up 43/09 z dne 5. 10. 2010, Up 1264/10 z dne 17. 5. 2012.