Jedro

Pritožnici uveljavljata pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, ki v postopku s pritožbo zoper sodbo o zavrnitvi zahteve za sodno varstvo glede na drugi odstavek 66. člena ZP-1 ni dovoljen pritožbeni razlog. Vendar pa je pritožbeno sodišče ob teh pritožbenih navedbah v okviru uradnega preizkusa izpodbijane sodbe ugotovilo, da izpodbijana sodba ne vsebuje nobenih razlogov o subjektivnem elementu očitanega prekrška tj. o tem, da je odgovorna oseba pravne osebe tudi odgovorna za storitev prekrška in tako sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih. Do tega bi se sodišče prve stopnje moralo opredeliti zlasti glede na to, da je odgovorna oseba pravne osebe v zahtevi za sodno varstvo uveljavljala, da odgovornosti za storjeni prekršek ni mogoče pripisati pritožnicama, ker ni bil posledica voljnega ravnanja oziroma opustitve obveznosti odgovorne osebe pravne osebe, temveč posledica napake v delovanju sistema.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedeno sodbo ugodilo zahtevi za sodno varstvo pravne osebe in njene odgovorne osebe ter plačilni nalog Ministrstva za finance, Finančne uprave Republike Slovenije z dne 3. 9. 2019, s katerim je bila pravni osebi izrečena globa v višini 6.000,00 EUR, njeni odgovorni osebi pa globa v višini 400,00 EUR, spremenilo tako, da je tako pravni kot tudi odgovorni osebi namesto glob izreklo opomin, v preostalem delu pa zahtevo za sodno varstvo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani plačilni nalog. Ker je delno ugodilo zahtevi za sodno varstvo, sodne takse kot stroška postopka ni določilo.

2. Zoper sodbo se pritožujeta pravna oseba in njena odgovorna oseba, smiselno zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter odločitve o sankcijah (3. in 4. točka 154. člena Zakona o prekrških – ZP-1). V pritožbi navajata, da je do tega, da v register dejanskih lastnikov ni bil pravočasno vpisan podatek o dejanskih lastnikih za družbo ...., kriva napaka na spletni strani Ajpesa, saj je v tem obdobju odgovorna oseba pravne osebe opravila preko 80 vnosov s podobno vsebino in tako ni razloga, da tudi vnos za to pravno osebo ne bi uredila pravilno. Podatki so bili vneseni, vendar niso bili do konca oddani. Tudi zaposlena na Ajpesu jim je zagotovila, da so bile z aplikacijo velike težave in ko so bili o napaki obveščeni, so zadevo takoj uredili in vnesene podatke še enkrat digitalno podpisali. Dodaja, da se pravna oseba prijavljena javne razpise v Sloveniji in na Hrvaškem, saj bolnišnicam dobavlja implantante za hrbtenico in potrošni material, zato bi tudi izrek opomina za družbo predstavljal konec poslovanja, ker je pri vsakem javnem razpisu potrebno predložiti potrdilo o nekaznovanosti za pravno in odgovorno osebo.

3. Ob reševanju pritožbe je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je zaradi kršitev, na katere v skladu s 159. členom ZP-1 pazi po uradni dolžnosti, izpodbijano sodbo potrebno razveljaviti in vrniti zadevo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

4. S plačilnim nalogom, ki ga pravna oseba in njena odgovorna oseba izpodbijata v predmetnem postopku, sta bili spoznani za odgovorni storitve prekrška po 3. točki prvega odstavka 167. člena ZPPDFT-1, ker sta kršili tretji odstavek 44. člena ZPPDFT-1 tako, da storilka A. Č., ki je bila v času storitve prekrška direktorica pri storilcu, in je bila pooblaščena za opravljanje registrirane dejavnosti v imenu, na račun in korist oziroma sredstvi pravne osebe ..., za navedeno pravno osebo ni vpisala podatkov o dejanskem lastniku v register dejanskih lastnikov (RDL) v roku 8 dni od njenega vpisa v poslovni register.

5. Pravna oseba in odgovorna oseba pravne osebe sta v skupni zahtevi za sodno varstvo zatrjevali, da sta vpis v RDL naredili takoj, ko so prejeli obvestilo, da je to potrebno narediti, da je te storitve za pravno osebo .... opravljala knjigovodski servis, ki za pravno osebo opravlja računovodske storitve in je predhodno vpisal že 56 različnih lastnikov, pri čemer so bili vsi vpisi uspešno opravljeni, pri družbi ... pa se je nekaj zalomilo in so po opominu, da vpis še ni narejen, preverili zadevo na portalu Ajpes in ugotovili, da ima družba status „v obdelavi“, vendar nihče ni posumil, da se vpis pri tej družbi ni izvršil do konca. Navajali sta tudi, da so vpise preverili pri Ajpesu, kjer so jim zatrdili, da je nekaj vpisov, ki jih je opravil isti knjigovodski servis, še vedno v statusu „v obdelavi“ in da je zagotovo nekaj narobe s programom.

6. Sodišče prve stopnje je v okviru odločanja o zahtevi za sodno varstvo dopolnilo dokazni postopek in na podlagi prebrane spisovne dokumentacije ugotovilo: (-) da je prekrškovni organ pravni osebi 5. 6. 2019 preko informacijskega sistema FURS (portal e-davki) vročil dokument z dne 4. 6. 2019, ki je kot prilogo vseboval obvestilo o dolžnosti vpisa v RDL, (-) da je pravna oseba to pošiljko odprla in se na ta način seznanila z njeno vsebino 6. 6. 2019, (-) da je s tem obvestilom pravna oseba bila pozvana, da v roku 30 dni od prejema obvestila vpiše podatke o svojem dejanskem lastniku preko aplikacije e-RDL na spletni strani Ajpes, (-) da vpis v roku 30 dni od vročitve prej navedenega poziva z dne 4. 6. 2019 ni bil izveden, temveč ga je odgovorna oseba pravne osebe izvedla šele 5. 9. 2019 tj. isti dan, ko je osebno prevzela plačilni nalog, s katerim je pravni osebi in njeni odgovorni osebi izrečena globa za očitani prekršek. Sodišče prve stopnje je na podlagi teh ugotovitev zaključilo, da sta pravna in odgovorna oseba uresničili vse zakonske znake očitanega jima prekrška, v zvezi z navedbami v zahtevi za sodno varstvo, da je očitno prišlo do neke sistemske integracijske težave pri procesiranju elektronskega vpisa na portalu Ajpes, pa ugotovilo, da iz spisovnega gradiva ne izhaja, da bi pravna oseba ali odgovorna oseba v dokaz takim navedbam predložili kakšno dodatno dokumentacijo, ki bi potrjevala njune navedbe. Sodišče prve stopnje je zaključilo, da glede na izvedene dokaze (prebrane listine v spisu) in dodana pojasnila prekrškovnega organa, ki so razvidna iz uradnih zaznamkov, sodišče nima razloga dvomiti v pravilnost in popolnost ugotovitve dejanskega stanja pravni osebi in njeni odgovorni osebi očitanega prekrška, vendar pa je v okviru preizkusa sankcij ocenilo, da so izpolnjeni pogoji za izrek opomina, ki ga je tudi izreklo in svojo odločitev utemeljilo v 14. odstavku obrazložitve izpodbijane sodbe.

7. S pritožbenimi navedbami, v katerih pritožnici vztrajata pri trditvah, da je do tega, da v register RDL ni bil vpisan podatek o dejanskem lastniku družbe Medcom tech d.o.o. kriva napaka na spletni strani Ajpesa, pritožnici uveljavljata pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, ki v postopku s pritožbo zoper sodbo o zavrnitvi zahteve za sodno varstvo glede na drugi odstavek 66. člena ZP-1 ni dovoljen pritožbeni razlog. Vendar pa je pritožbeno sodišče ob teh pritožbenih navedbah v okviru uradnega preizkusa izpodbijane sodbe ugotovilo, da izpodbijana sodba ne vsebuje nobenih razlogov o subjektivnem elementu očitanega prekrška tj. o tem, da je odgovorna oseba pravne osebe tudi odgovorna za storitev prekrška in tako sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih. Do tega bi se sodišče prve stopnje moralo opredeliti zlasti glede na to, da je odgovorna oseba pravne osebe v zahtevi za sodno varstvo uveljavljala, da odgovornosti za storjeni prekršek ni mogoče pripisati pritožnicama, ker ni bil posledica voljnega ravnanja oziroma opustitve obveznosti odgovorne osebe pravne osebe, temveč posledica napake v delovanju sistema.

8. Glede na navedeno, ko je sodišče prve stopnje s tem, ko za svojo odločitev ni navedlo vseh odločilnih razlogov v obrazložitvi izpodbijane sodbe, zagrešilo bistveno kršitev določb postopka o prekršku iz 8. točke prvega odstavka 155. člena ZP-1, je pritožbeno sodišče ob reševanju pritožbe izpodbijano sodbo po uradni dolžnosti razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje, saj ugotovljene kršitve glede na njeno naravo postopka ne more odpraviti (peti odstavek 163. člena ZP-1).

9. V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje preučiti tudi vprašanje odgovornosti pravne osebe in njene odgovorne osebe za očitan jima prekršek in v okviru tega v skladu z 68. členom ZP-1 po uradni dolžnosti opraviti poizvedbe pri Ajpes o delovanju sistema za vnos podatkov o dejanskih lastnikih pravnih oseb ter preveriti ali obstajajo podatki o času (ne)uspešnega prvega vnosa oziroma o poskusu vnosa in nedelovanju sistema, saj bo šele na tako podlagi tako opravljenih poizvedb lahko presodilo, ali je odgovorni osebi pravne osebe kot neposredni storilki prekrška mogoče očitati, da je zanj odgovorna tudi v subjektivnem smislu. Pri tem bo lahko tudi presodilo utemeljenost pritožbenih navedb glede spremembe izpodbijanega plačilnega naloga v delu glede izreka sankcije ter pretehtati, ali so podani pogoji za uporabo 9. točke 163. člena ZP-1, za svojo odločitev pa bo moralo navesti jasne, razumljive in prepričljive razloge.