Jedro

Odločitev o pogojih dodelitve brezplačne pravne pomoči pomeni odločanje o materialni podstati pravice iz 23. člena Ustave RS in s tem odločanje o možnosti dostopa do sodnega varstva oziroma odločanje o prosilčevi možnosti uresničevanja pravice do postopka pred sodiščem. Sodišče tudi v drugih postopkih, ne samo v postopku o prekrških, ugotavlja materialno resnico in nekatera dejstva ugotavlja tudi po uradni dolžnosti, kar pa ne pomeni, da se tožniku lahko zato odreče možnost strokovnega pooblaščenca ob izpolnjevanju pogojev na podlagi ZBPP.

Izrek

Tožbi se ugodi. Odločba Organa za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu, št. Bpp 208/2022 z dne 10. 10. 2022, se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je Organ za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu (v nadaljevanju Organ za BPP) zavrnil prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči v postopku Okrajnega sodišča v Črnomlju, opr. št. ZSV 102/2020. Iz izpodbijane odločbe izhaja, da ob upoštevanju temeljnih načel postopka o prekršku namenjenih varovanju pravic prosilca tekom postopka (o prekršku) Organ za BPP ugotavlja, da ne bi bilo v interesu pravičnosti, da se prosilcu dodeli strokovna pomoč zagovornika in je prošnja prosilca za dodelitev brezplačne pravne pomoči v predmetni zadevi neutemeljena, saj se v postopku o prekršku dejstva ugotavljajo po uradni dolžnosti v skladu z načelom materialne resnice. Enako skrbno mora preiskati okoliščine in ugotoviti tako dejstva, ki obdolženca obremenjujejo, kakor tudi dejstva, ki so mu v korist. Sodišče mora poskrbeti, da nevednost ali nepoučenost obdolženca in drugih udeležencev v postopku ni v škodo pravicam, ki jim gredo v postopku. V skladu z 62.a členom Zakona o prekršku (v nadaljevanju ZP-1) pa mora sodišče v postopku o zahtevi za sodno varstvo tudi po uradni dolžnosti preizkusiti ali je odločil stvarno pristojni organ, ali je podana kršitev materialnih določb zakona, ali predpisa, ki določa prekršek, ali je pregon zastaral, ali je storilcu bila dana možnost, da se izjavi o prekršku, ali je izrek odločbe razumljiv, ali se odločba opira na dokaz, na katerega se po določbah tega zakona ne more opirati, ali je bil pridobljen s kršitvijo z ustavo določenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Glede na navedeno je Organ za BPP odločil, da ob uporabi 2. točke drugega odstavka 37. člena ter 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomočiZv nadaljevanju ZBPP) zavrne prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči v postopku o prekršku kot neutemeljeno in drugih pogojev za dodelitev brezplačne pravne pomoči ni ugotavljal. 2. Tožnik je vložil tožbo v upravnem sporu in navaja, da nujno potrebuje brezplačno pravno pomoč v postopku o prekršku pred Okrajnim sodiščem v Črnomlju, kjer so v postopkih nastopile posebne okoliščine. Med varovanjem omrežja KKS je bil fizično napaden s strani delavcev podjetja A., d. o. o. oz. od takrat zaposlenega B. B., ki je tudi v navedenem policijskem zapisniku. Od takrat dalje ima resne psihične težave in redno obiskuje psihiatra, zato se sam pred sodiščem brez zagotovitve brezplačne pravne pomoči ni sposoben zagovarjati. Meni, da izpolnjuje kumulativno oba pogoja subjektivni in objektivni kriterij v skladu z določili 11. do 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči, zato predlaga, da sodišče tožbi ugodi in izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne toženi stranki v ponovni postopek.

3. Tožena stranka ni odgovorila na tožbo, je pa sodišču poslala upravne spise.

4. Tožba je utemeljena.

5. V obravnavani zadevi sodišče presoja pravilnost in zakonitost izpodbijane odločbe Organa za BPP, ki je zavrnil prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči na podlagi 24. člena ZBPP.

6. Pri odločanju o prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči se ugotavljajo materialni položaj prosilca in drugi pogoji, določeni v ZBPP (tretji odstavek 11. člena ZBPP). Za dodelitev brezplačne pravne pomoči morata torej biti kumulativno izpolnjena subjektivni oziroma materialni pogoj (13. člen ZBPP), izpolnjevanje katerega je odvisno od premoženjskih razmer na strani prosilca in njegove družine, ter objektivni pogoj (24. člen ZBPP), izpolnjevanje katerega je odvisno od okoliščin in dejstev o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči. 7. Objektivni pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči predpisuje ZBPP v 24. členu, v katerem določa, da se pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoč kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, predvsem da zadeva ni očitno nerazumna oziroma, da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati in je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena (prvi odstavek 24. člena ZBPP).

8. Ker je brezplačna pravna pomoč namenjena zagotavljanju ustavnih pravic do sodnega varstva in pravnega sredstva, je treba določbo 24. člena ZBPP razlagati upoštevajoč načelo sorazmernosti, torej tako, da pri tem ne pride do nedopustnega posega v pravico do sodnega varstva oziroma pravnega sredstva. Zato je pri razlagi omejitev iz 24. člena ZBPP potreben restriktiven pristop. V primeru, ko bi odločitev o zavrnitvi prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči temeljila na dejanski podlagi, ugotovljeni preko z zakonom določenega standarda očitnosti, ko torej končni zaključki niso očitni, bi bila storjena kršitev pravice do sodnega varstva oziroma pravnega sredstva. Z ustavno skladno razlago določb 24. člena ZBPP do tega ne pride, takšna pa je po presoji sodišča mogoča le ob strogem upoštevanju že večkrat omenjenega temeljnega zakonskega standarda za presojo razumne možnosti za uspeh, torej standarda očitnosti. „Očitna nerazumnost“ pomeni, da mora organ za brezplačno pravno pomoč (med drugim) opraviti oceno o možnostih prosilca za uspeh v postopku oziroma o smiselnosti udeležbe v tem postopku na podlagi razlogov, ki so „očitni“, torej spoznavni na prvi pogled in tako prepričljivi, da izključujejo omembe vredno („razumno“) možnost prosilca za uspeh v postopku.1

9. Ocena tožene stranke, da ne bi bilo v interesu pravičnosti, da se tožniku dodeli strokovna pomoč zagovornika, saj se v postopku o prekršku dejstva ugotavljajo po uradni dolžnosti in v skladu z načelom materialne resnice, ni utemeljena. Takšna ocena Organa za BPP ne more voditi do ugotovitve, da stranka v postopku nima pravice do pooblaščenca (zagovornika) oz. do brezplačne pravne pomoči, če izpolnjuje pogoje določene v ZBPP. Odločitev o pogojih dodelitve brezplačne pravne pomoči pomeni odločanje o materialni podstati pravice iz 23. člena Ustave RS in s tem odločanje o možnosti dostopa do sodnega varstva oziroma odločanje o prosilčevi možnosti uresničevanja pravice do postopka pred sodiščem.2 Sodišče tudi v drugih postopkih, ne samo v postopku o prekrških, ugotavlja materialno resnico in nekatera dejstva ugotavlja po uradni dolžnosti, kar ne pomeni, da se tožniku odreče možnost strokovnega pooblaščenca ob izpolnjevanju pogojev na podlagi ZBPP.

10. Glede na obrazloženo sodišče ugotavlja, da je bilo pri izdaji izpodbijane odločbe materialno pravno napačno uporabljeno, zato je sodišče na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) izpodbijano odločbo odpravilo in v skladu s tretjim odstavkom tega člena zadevo vrnilo organu, ki je izpodbijani upravni akt izdal, v ponoven postopek. V ponovnem postopku bo treba ob upoštevanju pravnega mnenja sodišča (četrti odstavek 64. člena ZUS-1) ponovno odločiti o tožnikovi prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči z ugotovitvijo subjektivnih in objektivnih pogojev na podlagi 13. in 24. člena ZBPP.

11. Sodišče je, na podlagi 1. alineje drugega odstavka 59. člena ZUS-1, odločilo brez glavne obravnave, saj je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijane odločbe in upravnega spisa očitno, da je treba tožbi ugoditi in upravni akt odpraviti, v upravnem sporu pa tudi ni sodeloval stranski udeleženec z nasprotnim interesom.

1 Sodba Upravnega sodišča RS opr. št. I U 1076/2015 z dne 3. 9. 2015, št. III U 18/2016 z dne 26. 2. 2016, št. II U 1/2020 z dne 6. 2. 2020. 2 Sodba Vrhovnega sodišča RS, opr. št. I Upr 2/2022 z dne 13. 5. 2022.