Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Sodišče prve stopnje je v I. točki izreka izpodbijane odločitve pravilno izpustilo del, v katerem je tožeča stranka v dopolnitvi tožbe zahtevala, da naj sodišče prve stopnje „v naložitvenem delu vzdrži v veljavi sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 87963/2019-2 z dne 3. 10. 2019“. Sklep o izvršbi je bil namreč s sklepom z dne 15. 11. 2019 v celoti razveljavljen in zato zahteva, naj se vzdrži v veljavi v delu, v katerem je dolžniku naloženo, da v roku 8 dni po vročitvi sklepa poravna upniku v predlogu navedeno terjatev na račun za nakazilo izterjanega zneska, naveden v predlogu za izvršbo, ter stroške upnika, 'tehnično' ni bila več primerna. Izreka sodbe na tak način ni bilo mogoče oblikovati.
Ker tožena stranka ni navedla dejstev, na podlagi katerih bi sploh lahko utemeljila odstop (468. člen OZ), temveč je v ugovoru zoper sklep o izvršbi (ki je edina vloga, ki jo je tožena stranka podala v postopku pred sodiščem prve stopnje) pavšalno navedla le, da dobavljena računalnika, ki jih je prevzela s strani tožeče stranke, nista imela lastnosti, ki so potrebne za njuno običajno rabo in da je – potem, ko upnik kljub obvestilu skritih napak ni odpravil - z dopisom z dne 24. 10. 2019 odstopila od kupoprodajne pogodbe ter tožečo stranko pozvala, da naj jih prevzame nazaj (njen ugovor ni sklepčen) niti ni odgovorila na dopolnitev tožbe, je sodišče prve stopnje pravilno kot priznana štelo dejstva, ki jih je v dopolnitvi tožbe navedla tožeča stranka (drugi odstavek 214. člena ZPP).
I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.
II. Vsaka stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.
1. Sodišče prve stopnje je v I. točki izreka uvodoma navedene sodbe razsodilo, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki v osmih dneh plačati glavnico v višini 3.865,22 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi - od zneska 254,81 EUR od 4. 8. 2019 dalje do plačila, - od zneska 383,78 EUR 14. 8. 2019 dalje do plačila, - od zneska 1.954,21 EUR od 24. 5. 2019 dalje do plačila, - od zneska 1.231,92 EUR od 26. 8. 2019 dalje do plačila in - od zneska 40,50 EUR od 11. 9. 2019 dalje do plačila, v II. točki iste sodbe pa, da mora tožena stranka tožeči stranki povrniti stroške postopka 448,99 EUR v osmih dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka tega roka do plačila.
2. Zoper citirano sodbo v celoti je tožena stranka vložila pritožbo in v njej uveljavljala „vse pritožbene razloge“. Pritožbenemu sodišču je predlagala, da njeni pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne oziroma da pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi, zadevo pa vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje, vse s stroškovno posledico. V specificiranem stroškovniku je priglasila pritožbene stroške.
3. Na pritožbo tožene stranke je tožeča stranka odgovorila s predlogom, da jo pritožbeno sodišče zavrne kot neutemeljeno, toženi stranki pa v povračilo naloži še stroške tožeče stranke v zvezi z odgovorom na pritožbo, in sicer z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sklepa o stroških pa do plačila.
4. Obravnavani spor je gospodarski spor majhne vrednosti - tožbeni zahtevek se nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR (prvi odstavek 495. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju: ZPP). O pritožbi je zato na podlagi določbe petega odstavka 458. člena ZPP odločala sodnica posameznica.
5. Pritožba ni utemeljena.
6. V obravnavani zadevi je tožeča stranka (takrat upnica) najprej vložila predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine - šestih računov - na podlagi katerega je Okrajno sodišče v Ljubljani, Centralni oddelek za verodostojno listino, izdalo sklep o izvršbi VL 87963/2019-2 z dne 3. 10. 2019, s katerim je dolžniku (sedaj toženi stranki) naložilo, da v roku 8 dni po vročitvi sklepa poravna upniku v predlogu navedeno terjatev na račun za nakazilo izterjanega zneska, naveden v predlogu za izvršbo, dovolilo predlagano izvršbo, stroške upnika odmerilo na 74,00 EUR ter odredilo, da bo po pravnomočnosti sklepa o izvršbi izvršilni postopek vodilo in o njem odločalo Okrajno sodišče v Ljubljani.
7. Zoper citirani sklep o izvršbi je tožena stranka vložila ugovor in izvršilnemu sodišču predlagala, da sklep v celoti razveljavi.
8. Okrajno sodišče v Ljubljani, Centralni oddelek za verodostojno listino, je dne 15. 11. 2019 na podlagi drugega odstavka 62. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju1 (v nadaljevanju: ZIZ) izdalo sklep VL 87963/2019-6, s katerim je sklep o izvršbi VL 87963/2019-2 z dne 3. 10. 2019 razveljavilo ter odredilo, da bo o zahtevku in stroških sodišče odločalo v pravdnem postopku pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani.
9. Okrožno sodišče v Ljubljani je odločilo z izpodbijano sodbo (kot izhaja iz 1. točke obrazložitve te sodbe). Pri tem sodišče prve stopnje sicer res v izreku (te sodbe) ni v celoti sledilo tožbenemu zahtevku, kot ga je tožeča stranka oblikovala v dopolnitvi tožbe z dne 6. 1. 2020 (list. št. 34), vendar pa iz razlogov, pojasnjenih v nadaljevanju, ni mogoče pritrditi pritožnici, da je odločilo mimo njega.
10. Sodišče prve stopnje je v I. točki izreka izpodbijane odločitve pravilno izpustilo del, v katerem je tožeča stranka v dopolnitvi tožbe zahtevala, da naj sodišče prve stopnje „v naložitvenem delu vzdrži v veljavi sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 87963/2019-2 z dne 3. 10. 2019“. Sklep o izvršbi je bil namreč - kot pravilno poudarja tudi sama pritožnica - s sklepom z dne 15. 11. 2019 v celoti razveljavljen in zato zahteva, naj se vzdrži v veljavi v delu, v katerem je dolžniku naloženo, da v roku 8 dni po vročitvi sklepa poravna upniku v predlogu navedeno terjatev na račun za nakazilo izterjanega zneska, naveden v predlogu za izvršbo, ter stroške upnika, 'tehnično' ni bila več primerna. Izreka sodbe na tak način ni bilo mogoče oblikovati.
11. Sodišče prve stopnje je po presoji pritožbenega sodišča pravilno sledilo odredbi iz sklepa VL 87963/2019-6 z dne 15. 11. 2019, po kateri je moralo odločiti o zahtevku in stroških. Ker se zahtevek že po predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine2 glasi na plačilo glavnice v višini 3.865,22 EUR s pripadajočimi zamudnimi obrestmi ter plačilo stroškov in ker je zahtevek (z izjemo zahteve, naj se sklep o izvršbi vzdrži v veljavi v naložitvenem delu) na enak način oblikovan tudi v dopolnitvi tožbe,3 sodišču prve stopnje torej ni mogoče očitati, da je odločilo mimo zahtevka (2. člen ZPP) oziroma da je storilo takšno postopkovno kršitev, ki bi v konkretnem primeru lahko privedla do spremembe oziroma razveljavitve izpodbijane sodbe. Sodišču prve stopnje je dinamika prejšnjega izvršilnega postopka narekovala, da izrek izpodbijane sodbe oblikuje na način kot je razviden iz 1. točke obrazložitve te sodbe. Drugačne pritožbene navedbe niso utemeljene. Podlage za zavrženje tožbe pritožbeno sodišče ne vidi.
12. Prav tako neutemeljena pa je tudi pritožbena trditev, da sodišče prve stopnje v obravnavanem primeru ni imelo podlage za izdajo sodbe brez razpisa naroka (s čimer mu tožena stranka po smislu očita kršitev iz 10. točke drugega odstavka 339. člena ZPP4).
13. V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje presojalo materialnopravno vprašanje (veljavnosti) odstopa od pogodbe, na podlagi katere tožeča stranka od tožene stranke zahteva plačilo 3.865,22 EUR skupaj s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi. Tožena stranka je v ugovoru zoper sklep o izvršbi namreč trdila, da je - potem ko upnik kljub obvestilu skritih napak ni odpravil - od pogodbe odstopila, tožena stranka pa, da je odstop od pogodbe 'zavrnila', saj je eventualne napake potrebno javiti takoj, ne pa čakati na tožbo.
14. Ker tožena stranka ni navedla dejstev, na podlagi katerih bi sploh lahko utemeljila odstop (468. člen Obligacijskega zakonika, v nadaljevanju OZ),5 temveč je v ugovoru zoper sklep o izvršbi (ki je edina vloga, ki jo je tožena stranka podala v postopku pred sodiščem prve stopnje) pavšalno navedla le, da dobavljena računalnika, ki jih je prevzela s strani tožeče stranke, nista imela lastnosti, ki so potrebne za njuno običajno rabo in da je – potem, ko upnik kljub obvestilu skritih napak ni odpravil - z dopisom z dne 24. 10. 2019 odstopila od kupoprodajne pogodbe ter tožečo stranko pozvala, da naj jih prevzame nazaj (njen ugovor ni sklepčen) niti ni odgovorila na dopolnitev tožbe, pa je sodišče prve stopnje pravilno kot priznana štelo dejstva, ki jih je v dopolnitvi tožbe navedla tožeča stranka (drugi odstavek 214. člena ZPP), in sicer (1) da je tožeča stranka dobavljene računalnike ANNI PF 7 z dodatno opremo namestila pri toženi stranki dne 26. 7. 2019 in dne 29. 7. 2019 in opravila prenos starih datotek; (2) da so od dne 6. 8. 2019, ko je priklopila in nastavila še mrežno opremo, računalniki nemoteno delovali; (3) da tožena stranka od takrat ni podala nobene reklamacije - glede računalnikov je dne 20. 8. 2019 kontaktirala tožečo stranko zaradi tega, ker je pozabila geslo in je morala tožeča stranka resetirati računalnike; (4) da je tožena stranka še 27. 9. 2019 sporočila, da računalniki delujejo in potrdila, da bo poravnala zahtevano plačilo in (5) da je tožena stranka šele po vložitvi predloga za izvršbo (1. 10. 2019) reklamirala računalnike dne 2. 10. 2019, kjer je tudi sporočila, da bo računalnike vrnila. Na citirani podlagi je nato napravilo tudi pravilen materialnopravni zaključek, da tožena stranka ni utemeljila in dokazala obstoja napak in pravilnosti njihovega uveljavljanja, da bi bila upravičena do odstopa od pogodbe, da je tožeča stranka (po drugi strani) naročeno opremo dobavila in obračunala ter da posledično tožeča stranka utemeljeno zahteva plačilo za dobavljene računalnike.
15. Ker se torej izkaže, da je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da pravno relevantno dejansko stanje v obravnavanem primeru med strankama ni sporno6 (in da so podani tudi drugi pogoji za izdajo odločbe brez razpisa naroka) in je zato pravilno uporabilo določbo prvega odstavka 454. člena ZPP, mu torej ni mogoče očitati kršitve iz 10. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Sodišče prve stopnje v tem primeru v nasprotju s pritožbenimi navedbami ni bilo dolžno opraviti glavne obravnave.
16. Takšna presoja pritožbenega sodišča izkazuje neutemeljenost pritožbe tožene stranke, v posledici česar jo je pritožbeno sodišče zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP v zvezi s 442. členom ZPP), potem ko je sodba uspešno prestala tudi pritožbeni preizkus po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP). Pri tem je pritožbeno sodišče odgovorilo zgolj na navedbe, ki so odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP).
17. Ker tožena stranka s pritožbo ni uspela, sama krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP). Prav tako tožeča stranka sama krije svoje stroške odgovora na pritožbo. Ni namreč mogoče reči, da gre za potrebne stroške (prvi odstavek 155. člena ZPP).
1 Če dolžnik sklep o izvršbi izpodbija v celoti ali samo v delu, v katerem mu je bilo naloženo, naj terjatev plača, sodišče razveljavi sklep o izvršbi. Sodišče nato nadaljuje postopek kot pri ugovoru zoper plačilni nalog, če za to ni pristojno, pa se izreče za nepristojno in zadevo odstopi pristojnemu sodišču. Pri tem upošteva sporazum o krajevni pristojnosti, če ga je upnik uveljavljal in določno označil v predlogu za izvršbo oziroma če ga je dolžnik uveljavljal v ugovoru zoper sklep o izvršbi in mu ga priložil. Predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine, ki je bil podlaga za izdajo razveljavljenega sklepa o izvršbi, se obravnava kot tožba v pravdnem postopku. 2 Ki se po določbi drugega odstavka 62. člena ZIZ obravnava kot tožba v pravdnem postopku. 3 Tožeča stranka je tožbeni zahtevek v dopolnitvi tožbe oblikovala na način:„I. Sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 87963/2019-2 z dne 3. 10. 2019 se vzdrži v veljavi v naložitvenem delu in je tožena stranka dolžna plačati glavnico 3.865,22 EUR, zakonske zamudne obresti: - od zneska 254,81 EUR od 4. 8. 2019 dalje do plačila,- od zneska 383,78 EUR 14. 8. 2019 dalje do plačila,- od zneska 1.954,21 EUR od 24. 5. 2019 dalje do plačila,- od zneska 1.231,92 EUR od 26. 8. 2019 dalje do plačila in - od zneska 40,50 EUR od 11. 9. 2019 dalje do plačila,in stroške izvršilnega postopka v višini 74,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 9. dne od prejema sklepa o izvršbi dalje do plačila. II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki v roku 15 dni povrniti tudi pravdne stroške, od katerih tečejo zakonske zamudne obresti od poteka roka za prostovoljno plačilo dalje pa do plačila.“ 4 Bistvena kršitev določb pravdnega postopka je vselej podana, če je sodišče izdalo sodbo brez glavne obravnave, pa bi bilo moralo opraviti glavno obravnavo. 5 Tj. ni navedla, katere skrite napake imata računalnika, ki ji jih je dobavila tožena stranka, kdaj je o teh obvestila toženko (prvi odstavek 462. člena OZ) in ji omogočila, da napake odpravi (prvi odstavek 470. člena OZ). 6 Saj je o (ne)veljavnosti odstopa lahko sklepalo že na podlagi trditvene podlage pravdnih strank.