Jedro

Če je obsojeni šele po preteku roka za pritožbo izpolnil posebni pogoj, in izpolnitev tudi dokazal, se lahko sodba o preklicu razveljavi in postopek za preklic ustavi.

Izrek

1. Pritožbama zagovornice odvetnice A. M. in obsojenega V. M. se u g o d i in se izpodbijani sklep s p r e m e n i tako, da se pritožba zoper sodbo ne z a v r ž e. 2. Pritožbi obsojenega V. M. zoper sodbo se u g o d i in se sodba sodišča prve stopnje z dne 19.10.2000, opr. št. I Kr 56/98-95, r a z v e l j a v i ter se postopek za preklic pogojne obsodbe ustavi.

Obrazložitev

Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo pritožbo obsojenca po zagovornici zoper sodbo z dne 19. 10. 2000, opr. št. I Kr 56/98-95 kot prepozno. Zoper ta sklep se je pravočasno pritožila zagovornica iz vseh pritožbenih razlogov nepravilne uporabe materialnega prava, procesnih določil ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Pritožbenemu sodišču je predlagala, da se izpodbijani sklep razveljavi ter odloči o pritožbi obsojenca zoper sodbo kot pravočasni oziroma podrejeno, da izpodbijani sklep razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v ponovno obravnavanje in odločitev. Pravočasno je vložil pritožbo zoper izpodbijani sklep še obsojenec, v kateri je navedel smiselno enake razloge za pritožbo kot zagovornica. Pritožbi sta utemeljeni. Okrajno sodišče v Celju je dne 8.11.2000 sprejelo izpodbijani sklep z obrazložitvijo, da je zagovornica dne 6.11.2000 prepozno vložila pritožbo zoper sklep Okrajnega sodišča v Celju, opr. št. I Kr 56/98-95, z dne 19. 10. 2000, s katerim je sodišče preklicalo pogojno obsodbo, izrečeno s sodbo Okrajnega sodišča v Celju, opr. št. K 40/97-51 z dne 30. 3. 1998 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Celju, opr. št. Kp 164/98, z dne 7. 7. 1998. Obsojenec je sodbo o preklicu pogojne obsodbe prejel dne 27. 11. 2000. Sodba je postala pravnomočna dne 4. 11. 2000. Tako je bila pritožba vložena po izteku roka. Pritožbeni senat je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa ugotovil dve pritožbeno grajani napaki, in sicer prvo v prvem odstavku, kjer je navedeno, da je bila vložena pritožba zoper sklep o preklicu pogojne obsodbe, čeprav je bila izdana sodba o preklicu pogojne obsodbe. Druga napaka je razvidna v drugem odstavku obrazložitve, kjer je naveden napačen datum vročitve sodbe obsojencu in sicer je naveden datum 27. 11. 2000 in ne pravilen datum 27. 10. 2000, ki je razviden iz povratnice. Obsojenec je navedeno sodbo o preklicu pogojne obsodbe dejansko prejel dne 27. 10. 2000. Zagovornica je dne 6. 11. 2000 vložila pritožbo zoper sodbo, dne 9. 11. 2000 pa je sodišče prejelo še dodatek k pritožbi s strani obsojenca. K dodatku je ta predložil še potrdilo o plačilu premoženjskopravnega zahtevka v višini 90.630,00 SIT z dne 9. 11. 2000 ter izjavo oškodovanca, iz katere je razvidno, da se oškodovanec odpoveduje plačilu zakonskih zamudnih obresti pod pogojem, da obsojenec poravna njegov zahtevek do 9. 11. 2000, kar je obsojenec tudi storil. Pritožbeno sodišče je zaključilo, da je osem dnevni rok za pritožbo dejansko začel teči dne 28. 10. 2000 in se iztekel dne 4. 11. 2000. Ker pa je bila ta dan sobota, se je rok iztekel s pretekom prvega delovnega dne, to je v ponedeljek dne 6. 11. 2000. Zakon o kazenskem postopku v določbi 88/II člena namreč določa, da se dan vročitve ne šteje v rok, temveč za začetek roka šteje prvi naslednji dan. Nadalje določba istega člena v IV. odstavku določa, da če se rok izteče na dan, ko se pri državnem organu ne dela - nedelja, sobota, prazniki - se rok izteče s pretekom prvega naslednjega delovnega dne. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče zaključilo, da je bila pritožba zoper sodbo o preklicu pogojne obsodbe pravočasna. Zaradi tega je pritožbeno sodišče odločilo o njej, čeprav postopek s pritožbo ni bil opravljen. Tako je ravnalo iz razloga procesne ekonomije. Pritožba zoper sodbo je utemeljena. Zagovornica je pritožbo zoper sodbo vložila iz vseh pritožbenih razlogov in je pritožbenemu sodišču predlagala, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodno odločbo spremeni tako, da pogoj odpravi in ustavi postopek za preklic pogojne obsodbe oziroma podrejeno, da zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Pritožbeno sodišče je bilo mnenja, da je namen pogojne obsodbe, ki je bila obsojencu izrečena, dosežen, saj je obsojenec izpolnil naloženi mu dodatni pogoj ter s tem poravnal svoj dolg do oškodovanca, ki je nastal s storitvijo kaznivega dejanja. Res je, da obsojenec ni poravnal zakonskih obresti, ki so bile določene s sodbo, vendar pa je sodišče sledilo izjavi oziroma soglasju oškodovanca, da se obsojenca oprosti plačila naloženih obresti. Res je tudi, da obsojeni v času izdaje sodbe o preklicu pogojne obsodbe ni plačal ničesar. Kljub njegovi plačilni zamudi meni sodišče druge stopnje, da je posebni pogoj iz pogojne obsodbe končno izpolnjen. Zato ni več potrebe po izvršitvi določene kazni zapora. Pritožbeno sodišče je po uradni dolžnosti preizkusilo izpodbijani sklep in izpodbijano sodbo v tistih delih, kot mu to nalaga Zakon o kazenskem postopku, vendar ni ugotovilo nobenih kršitev.