Jedro

Pri odločanju o reviziji po ZPKri ni mogoče smiselno uporabiti določila 2. odstavka 560. člena ZKP.

Ker ZPKri natančno razmejuje pogoje za pridobitev statusa političnega zapornika od pogojev za vložitev revizije zoper kazensko obsodilno sodbo, določba 3. odstavka 2. člena ZPKri, ki se nanaša na politične zapornike, ne omogoča vložitev revizije.

Izrek

Zahteva zagovornice obs. S.M. za varstvo zakonitosti se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Okrožno sodišče v Ljubljani je s sodbo z dne 17.12.2001 zahtevo za revizijo, ki jo je vložila zagovornica obs. S.M. zoper sodbo Vojaškega sodišča v Zagrebu z dne 19.11.1984 zavrnilo. Višje sodišče v Ljubljani je s sodbo z dne 29.5.2002 pritožbo zagovornice obs. S.M. zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Zagovornica obs. S.M. je dne 16.7.2002 priporočeno po pošti vložila zahtevo za varstvo zakonitosti, v kateri uvodoma navaja, da jo vlaga zaradi kršitve kazenskega zakona po 1. točki 420. člena v zvezi s 1. točko 372. člena ZKP, zaradi bistvenih kršitev določb kazenskega postopka po 2. točki 420. člena v zvezi z 11. točko 1. odstavka 371. člena ZKP ter zaradi drugih kršitev določb kazenskega postopka, ker so vplivale na zakonitost sodne odločbe. Predlaga, da Vrhovno sodišče na podlagi 1. odstavka 426. člena ZKP pravnomočno sodbo spremeni tako, da obsojenca oprosti obtožbe, podrejeno pa predlaga, da razveljavi prvostopenjsko in drugostopenjsko sodbo in zadevo vrne v novo sojenje.

Vrhovna državna tožilka Republike Slovenije K.U.-K. v odgovoru na zahtevo za varstvo zakonitosti, ki ga je podala na podlagi 2. odstavka 423. člena ZKP, navaja, da niso podane zatrjevane kršitve kazenskega zakona in Zakona o kazenskem postopku in da smiselna uporaba 2. odstavka 560. člena ZKP ni mogoča. Ker je obsojenca spoznalo za krivega Vojaško sodišče v Zagrebu, niso izpolnjeni pogoji za vložitev revizije po 1. odstavku 22. člena Zakona o popravi krivic (ZPKri). Zato predlaga, da Vrhovno sodišče zahtevo za varstvo zakonitosti zavrne kot neutemeljeno.

Zahteva zagovornice obs. S.M. za varstvo zakonitosti ni utemeljena.

Že pritožbeno sodišče je v razlogih sodbe, s katero je zavrnilo pritožbo zoper prvostopenjsko sodbo, pojasnilo, da pri odločanju o reviziji ni mogoče smiselno uporabiti določila 2. odstavka 560. člena ZKP. Zatrjevanje obsojenčeve zagovornice, da v obravnavanem primeru ni bilo pogojev za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti, ni utemeljeno. Glede na določilo 2. odstavka 560. člena ZKP v zvezi s 559. členom ZKP je namreč imel obsojenec pravico vložiti zahtevo za varstvo zakonitosti tudi zoper sodbo vojaškega sodišča, ki je bilo pristojno za območje katerekoli republike bivše Jugoslavije, in sicer vse do 31.12.1996, ko sta minili dve leti od uveljavitve ZKP.

Tudi zatrjevanje obsojenčeve zagovornice, da je preozko in nesprejemljivo stališče, da se lahko zahteva za revizijo vloži le zoper sodbe, izdane na ozemlju Republike Slovenije, ni utemeljeno in je v nasprotju z določilom 1. odstavka 22. člena ZPKri, v katerem je izrecno navedeno, kar je bilo sicer že pojasnjeno v drugostopenjski sodbi, da se sme revizija vložiti zoper sodbe, izdane v času od 15.5.1945 do 2.7.1990 na ozemlju sedanje Republike Slovenije. Zato ni mogoče pritrditi stališču zagovornice, da je pravno neutemeljeno zavrniti zahtevo za revizijo vlagateljem, ki izpolnjujejo vse pogoje, vključno s priznanjem statusa bivšega političnega zapornika, samo zato, ker je bila sodba izdana izven Republike Slovenije. Zmotno je namreč stališče, da je bil prav zaradi teh razlik sprejet 2. odstavek 560. člena ZKP, saj je Zakon o kazenskem postopku začel veljati dne 1.1.1995, medtem ko je bil ZPKri sprejet kasneje, in sicer dne 11.10.1996, začel pa je veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, to je dne 9.11.1996. V 3. odstavku 2. člena ZPKri, na katerega se sklicuje zagovornica obsojenca, je sicer določeno, da se ob pogojih iz 1. odstavka navedenega člena za bivše politične zapornike štejejo tudi osebe, ki so bile obsojene pred sodiščem drugih republik ali federacije nekdanje Jugoslavije, če imajo te osebe v času uveljavitve zakona stalno prebivališče na ozemlju sedanje Republike Slovenije in so državljani Republike Slovenije. Zagovornica obsojenca sicer v zahtevi za varstvo zakonitosti zmotno opredeljuje za bivše politične zapornike le osebe slovenske narodnosti, saj je očitno prezrla, da je Ustavno sodišče Republike Slovenije z odločbo z dne 23.9.1998, štev. U-I-371/98, objavljeno v Uradnem listu Republike Slovenije z dne 5.10.1998, štev. 68/98, v 3. odstavku 2. člena ZPKri razveljavilo besedi "slovenske narodnosti". Že pritožbeno sodišče je v razlogih sodbe utemeljeno pojasnilo, da ta določba ne omogoča vložitve revizije v obravnavanem primeru, temveč da ZPKri natančno razmejuje pogoje za pridobitev statusa političnega zapornika od pogojev za vložitev revizije zoper kazensko obsodilno sodbo. Pravilno je namreč stališče, da gre za povsem različna postopka, z različnimi predpostavkami in tudi posledicami. Z odločbo Komisije za izvajanje zakona o popravi krivic z dne 4.12.1997 je bil sicer obs. S.M. priznan status političnega zapornika, priznana mu je bila odškodnina za čas odvzema prostosti ter čas odvzema prostosti v dvojnem štetju vštet v pokojninsko dobo. Kljub temu pa niso izpolnjeni pogoji za vložitev revizije, saj sodba, s katero je bil obs. S.M. spoznan za krivega kaznivega dejanja odklonitve sprejema in uporabe orožja po 1. odstavku 202. člena KZ SFRJ, ni bila izdana na ozemlju sedanje Republike Slovenije (1. odstavek 22. člena ZPKri).

Zatrjevane kršitve zakona z izpodbijano pravnomočno sodbo niso podane. Zato je Vrhovno sodišče zahtevo zagovornice obs. S.M. za varstvo zakonitosti zavrnilo kot neutemeljeno (425. člen ZKP).

Pripomniti je še potrebno, da ima obsojenec možnost vložiti pobudo vrhovnemu državnemu tožilstvu za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti zoper pravnomočno sodbo Vojaškega sodišča v Zagrebu z dne 19.1.1984. Vrhovni državni tožilec namreč lahko vloži zahtevo za varstvo zakonitosti, če bo ocenil, da so podani razlogi iz 420. člena ZKP, saj zanj ne velja rok, predpisan v 559. členu ZKP.