Jedro

Potni stroški, ki so predmet izpodbijanega sklepa, so upravitelju nastali pri opravljanju storitev, ki jih ima v tem postopku kot upravitelj. Davčna osnova pa vključuje vse, kar predstavlja plačilo, ki ga je izvajalec (upravitelj) prejel.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se upravitelju da soglasje tudi za plačilo 20 % DDV na znesek odmerjenih stroškov 93,60 EUR.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom upravitelju dalo soglasje za plačilo stroškov stečajnega postopka, navedenih v njegovem predlogu z dne 16. 06. 2011, ki je sestavni del izreka sklepa in je objavljen hkrati z objavo tega sklepa, in sicer v višini 93,60 EUR.

2. Upravitelj je proti sklepu pravočasno vložil pritožbo, zaradi zmotne uporabe materialnega prava in zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da se upravitelju povrnejo potni stroški z davkom na dodano vrednost. 3. Pritožba je utemeljena.

4. Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijanim sklepom dalo soglasje le za plačilo potnih stroškov, ki jih je prijavil upravitelj, brez davka na dodatno vrednost (DDV). Svojo odločitev je utemeljilo z določbo 2. člena Pravilnika o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen (Ur. l. RS, št. 91/08 in nadaljnji; Pravilnik), ki določa le povečanje nagrade za znesek DDV, ne pa tudi stroškov.

5. Upravitelj utemeljeno očita prvostopenjskemu sodišču, da je zmotno uporabilo materialno pravo, saj ni upoštevalo določb Zakona o davku na dodano vrednost (ZDDV-1), ki kot predmet obdavčitve določa storitve, ki jih davčni zavezanec opravi v okviru opravljanja svoje ekonomske dejavnosti na ozemlju Slovenije za plačilo (tretji odstavek 3. člena ZDDV-1). Potni stroški, ki so predmet izpodbijanega sklepa, so upravitelju nastali pri opravljanju storitev, ki jih ima v tem postopku kot upravitelj. Davčna osnova pa vključuje vse, kar predstavlja plačilo, ki ga je izvajalec (upravitelj) prejel. ZDDV-1 tudi ne vsebuje določb, iz katerih bi izhajalo, da potni stroški, do povračila katerih je upravitelj upravičen, niso predmet obdavčitve. Zgolj dejstvo, da Pravilnik ne določa izrecno, da je upravitelj upravičen do povečanja zneska potnih stroškov za znesek DDV, ne more biti argument v prid stališču, kot ga je zavzelo prvostopenjsko sodišče. Specialni predpis za navedeno področje je namreč ZDDV-1. Zato je vprašanje povečanja priznanih potnih stroškov za DDV potrebno presojati v okviru določb tega zakona (prim. tarif. št. 6007 Odvetniške tarife).

6. Pritožbeno sodišče je glede na navedeno pritožbi upravitelja ugodilo in sklep spremenilo tako, da se upravitelju da soglasje tudi za plačilo DDV na priznane stroške v višini 93,60 EUR.