Jedro

Če tožnik ni bil pozvan na odpravo pomanjkljivosti tožbe s sklepom, temveč z dopisom, to ni opravičeni razlog za vrnitev v prejšnje stanje.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep Upravnega sodišča Republike Slovenije, Oddelka v Celju, št. U 43/2001-8 z dne 25.9.2001.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi 6. odstavka 22. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97, 65/97 popr. in 70/2000, v nadaljevanju ZUS) zavrnilo tožnikov predlog za vrnitev v prejšnje stanje. V razlogih je navedlo, da je bila s sklepom, št. U 43/2001-4 z dne 30.5.2001, na podlagi 2. odstavka 29. člena ZUS, tožnikova tožba zavržena kot nepopolna, saj tožnik v odmerjenem roku ni odpravil njenih pomanjkljivosti. Hkrati s pritožbo, s katero je izpodbijal navedeni sklep, pa je tožnik vložil tudi predlog za vrnitev v prejšnje stanje in v njem navajal, da je pričakoval, da bo pozvan na odpravo pomanjkljivosti tožbe s sklepom in ne z dopisom. Po presoji sodišča prve stopnje pa navedena okoliščina, s katero je tožnik utemeljeval predlog za vrnitev v prejšnje stanje ni opravičljiv razlog za zamudo roka za opravo procesnega dejanja, to je dopolnitve tožbe.

Tožnik v pritožbi uveljavlja vse pritožbene razloge iz 72. člena ZUS. Navaja, da je prvostopno sodišče zmotno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje, ko je presodilo, da niso podani razlogi za vrnitev v prejšnje stanje, v posledici česar je tudi zmotno uporabilo materialno pravo. Zato predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa.

Pritožba ni utemeljena.

Po določbi 1. odstavka 22. člena ZUS lahko stranka predlaga vrnitev v prejšnje stanje le, če je iz opravičenega vzroka zamudila rok za opravo dejanja v postopku in ga zaradi tega ne more več opraviti. Opravičen vzrok pa so lahko le okoliščine oziroma ovire, ki jih stranka ni mogla predvideti niti odkloniti in se tudi ne morejo pripisati njeni krivdi. V obravnavanem primeru je bil tožnik pravilno na podlagi 1. odstavka 29. člena ZUS z dopisoma z dne 5.3.2001 in z dne 6.4.2001 pozvan, da v določenem roku odpravi pomanjkljivosti tožbe in opomnjen na posledice, če ne bi ustregel tej zahtevi. ZUS namreč niti v določbah 29. niti v določbah drugih členov ne predvideva, da bi moral biti tožnik pozvan na odpravo pomanjkljivosti nepopolne ali nerazumljive tožbe s sklepom. Zato je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da okoliščine, ki jih tožnik v obravnavani zadevi navaja in z njimi utemeljuje predlog za vrnitev v prejšnje stanje, niso opravičen vzrok za nastalo zamudo ter pravilno odločilo, ko predlogu za vrnitev v prejšnje stanje ni ugodilo. Zato v pritožbi uveljavljani ugovori ne vplivajo na drugačno odločitev.

Pritožbeno sodišče je spoznalo, da niso podani pritožbeni razlogi in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, zato je na podlagi 73. člena ZUS, v zvezi z 68. členom ZUS, pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.