Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da zaradi prepovedi retroaktivnosti, sprememba tretjega odstavka 74. člena ZIZ ne more učinkovati za nazaj. Zato je navedeno določbo mogoče upoštevati le za procesna dejanja upnika, ki jih opravi po začetku veljavnosti ZIZ-J, to je od 30.7.2014 dalje.
I. Pritožbi upnika se ugodi in se točka II izreka sklepa sodišča prve stopnje spremeni tako, da se nepremičninska izvršba odloži do 15.4.2015. II. Pritožnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje v točki II izreka odločilo, da se predlog upnika za odlog izvršbe z dne 17.10.2014 zavrne.
Zoper to odločitev se je iz vseh pritožbenih razlogov pritožil upnik po svojem pooblaščencu in predlagal pritožbenemu sodišču, da izpodbijani sklep v napadenem delu spremeni tako, da odredi ustavitev nepremičninske izvršbe ter hkrati dolžniku naloži plačilo upnikovih pritožbenih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 9. dne po dolžnikovem prejemu sklepa o odmeri stroškov. V pritožbi upnik opozarja, da je 17.10.2014 predlagal nov odlog izvršbe za nadaljnje tri mesece. Zavedal se je namreč, da mu nadaljevanje nepremičninske izvršbe, glede na stanje nepremičninskega trga in vrstni red hipotek, ki ga ima vpisanega na nepremičninah, ne bi prineslo ničesar, hkrati pa bi nadaljevanje nepremičninske izvršbe dolžnika skoraj zagotovo pahnilo v stečaj. Iz teh razlogov je upnik menil, da bo nepremičninsko sodišče izvršbo ustavilo, upnik pa bo posledično obdržal zastavno pravico na dolžnikovih nepremičninah, kar bo dejansko pomenilo nadaljevanje odloga izvršbe. Če je torej odlog že 472 dni, potem je jasno, da je upnik predlagal odlog za več kot eno leto in posledično sodišče zato odloga ne bi smelo zavrniti, temveč bi moralo odrediti, da se nepremičninska izvršba ustavi.
Pritožba je utemeljena.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ-J), ki je stopil v veljavo 30.7.2014, je spremenil tretji odstavek 74. člena ZIZ tako, da po sedaj veljavnem tretjem odstavku 74. člena ZIZ lahko upnik predlaga podaljšanje odloga, vendar odlog skupno ne sme trajati dlje od enega leta od izdaje prvega sklepa o dovolitvi odloga.
Iz nespornih ugotovitev sodišča prve stopnje je razvidno, da je bila izvršba na predlog upnika v konkretnem primeru večkrat odložena za skupaj 472 dni, nazadnje s sklepom sodišča prve stopnje z dne 20.1.2014 do 15.7.2014. V tej zvezi pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da zaradi prepovedi retroaktivnosti, omenjena sprememba tretjega odstavka 74. člena ZIZ ne more učinkovati za nazaj. Zato je navedeno določbo mogoče upoštevati le za procesna dejanja upnika, ki jih opravi po začetku veljavnosti ZIZ-J, to je od 30.7.2014 dalje. Iz tega sledi, da je potrebno omejitev odloga izvršbe na predlog upnika na eno leto, pričeti šteti z izdajo prvega sklepa o dovolitvi odloga, ki je bil izdan po začetku veljavnosti ZIZ-J. To v konkretnem primeru pomeni, da upnikov predlog za odlog izvršbe z dne 17.10.2014, s katerim je predlagal odlog izvršbe do 15.4.2015, dopusten in v mejah (sedaj veljavnega) tretjega odstavka 74. člena ZIZ. To pa hkrati tudi pomeni, da v konkretni zadevi skupni odlog še ni trajal dlje od enega leta.
Ker je upnik predložil listino, iz katere izhaja soglasje dolžnika z odlogom (drugi odstavek 72. člena ZIZ), je pritožbeno sodišče ugodilo pritožbi upnika in spremenilo 1. točko izreka sklepa sodišča prve stopnje tako, da se nepremičninska izvršba (glede izvršbe na denarna sredstva je pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da izvršba s tem sredstvom v konkretni zadevi sploh ni bila dovoljena) odložili do 15.4.2015 (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).
Odlog izvršbe že objektivno ne predstavlja ravnanja, ki bi bilo potrebno za izvršbo, in sicer ne glede na to, če sta obe stranki o odlogu izvršbe sporazumni, zato stroški v zvezi s predlogom upnika za odlog ne predstavljajo za izvršbo potrebnih stroškov. Iz tega razloga je pritožbeno sodišče odločilo, da upnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.