Jedro

Prvotožeča stranka niti ne nasprotuje razlogom v izpodbijanem sklepu, da ni predložila vseh podatkov v skladu z drugim odstavkom 12. člena ZST-1. Zato sodišče druge stopnje pri presoji izpodbijanega sklepa ugotavlja, da so razlogi slednjega pravilni. Na drugačno stališče sodišča druge stopnje ne more vplivati pritožbeni razlog, da je prvotožeča stranka na prestajanju zaporne kazni, brez dohodkov, ločena od družine in da se ga ne more obravnavati tako, kot da je poročen. Slednje namreč ne more vplivati na presojo pravilnosti izpodbijanega sklepa in pravilne uporabe drugega odstavka 12. člena ZST-1. Prvotožeča stranka niti ne uveljavlja, da je poskušala dobiti podatke od svojih družinskih članov, kar naj bi ji bilo zaradi prestajanja zaporne kazni onemogočeno. Prav tako sodišču ni posredovala svojih podatkov, kar je bila dolžna in ji je bilo natančno pojasnjeno v 3. točki razlogov izpodbijanega sklepa.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom predloga prvotožeče stranke za oprostitev plačila sodne takse z dne 10. 6. 2019, dopolnjenega z dne 2. 9. 2019 in z dne 13. 6. 2019 zavrglo.

2. Bistveni razlogi v izpodbijanem sklepu so, da je sodišče prve stopnje v skladu z drugim odstavkom 12. člena Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju: ZST-1) prvotožečo stranko s sklepom opr. št. I Pg 306/2018 z dne 11. 7. 2019 pozvalo na predložitev podatkov in izjav, z vsebino kot je določena v drugem odstavku 12. člena ZST-1. Pri tem je prvotožečo stranko opozorilo, da bo sodišče, če predloga v postavljenem roku 8 dni ne bo vrnila sodišču dopolnjenega oziroma bo predlog vrnila dopolnjen tako, da ne bo primeren za obravnavo, predlog zavrglo. Sodišče je po prejemu dopolnjenega predloga ugotovilo, da ta ne vsebuje podatkov, ki so določeni v drugem odstavku 12. člena ZST-1. Prvotožeča stranka ni navedla podatkov o sebi in svojih družinskih članih, prav tako ni priložila predpisanih izjav. Ponovni predlog za oprostitev plačila sodne takse z dne 13. 6. 2020 pa ponovno ni vseboval podatkov in izjav potrebnih za obravnavo, poleg tega pa je bil vložen tudi prepozno, po izteku osemdnevnega roka za dopolnitev predloga.

3. Zoper sklep se je prvotožeča stranka pravočasno pritožila in smiselno uveljavljala vse pritožbene razloge po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1. Sodišču druge stopnje je predlagala, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Prvotožeča stranka niti ne izpodbija razlogov v izpodbijanem sklepu, da ni predložila vseh podatkov v skladu z drugim odstavkom 12. člena ZST-1. Zato sodišče druge stopnje pri presoji izpodbijanega sklepa ugotavlja, da so razlogi v izpodbijanem sklepu pravilni. Na drugačno stališče sodišča druge stopnje ne more vplivati pritožbeni razlog, da je prvotožeča stranka na prestajanju zaporne kazni, brez dohodkov, ločena od družine in da se ga ne more obravnavati tako, kot da je poročen. Slednje namreč ne more vplivati na presojo pravilnosti izpodbijanega sklepa in pravilne uporabe drugega odstavka 12. člena ZST-1. Prvotožeča stranka niti ne uveljavlja, da je poskušala dobiti podatke od svojih družinskih članov, kar naj bi ji bilo zaradi prestajanja zaporne kazni onemogočeno. Prav tako sodišču ni posredovala svojih podatkov, kar je bila dolžna in ji je bilo natančno pojasnjeno v 3. točki razlogov izpodbijanega sklepa.

6. V pritožbi uveljavljeni pritožbeni razlogi, da so za obe tožeči stranki nastale spremenjene okoliščine, česar sodišče prve stopnje pri obrazložitvi ni upoštevalo, niso utemeljene. Najprej sodišče druge stopnje poudarja, da je v izpodbijanem sklepu bilo odločeno le o predlogu prvotožeče stranke za oprostitev plačila sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje. Zato sodišče druge stopnje ne more upoštevati pritožbenih razlogov v zvezi s finančnim položajem družbe I. in o povezavah med družbo I. in T. kot drugotožečo stranko.

7. Prav tako sodišče druge stopnje v tem postopku ne more več odločati o tem, da je bila družba O. (v tem primeru drugotožena stranka) v drugih zadevah pod opr. št. I Pg 618/2018 in I Pg 514/2013 oproščena plačila sodnih taks v višini cca 11.800,00 EUR in 8.800,00 EUR. Sodišče namreč odloča v vsaki konkretni zadevi posebej in v tej presoja pravilnost odločitve sodišča prve stopnje. Zato ni utemeljen pritožbeni očitek, da je sodišče odločalo na škodo druge strani in da je bila prvotožeči (oziroma tožečima strankama) kršena enakost pred zakonom (14. člen Ustave), nečloveško ravnanje (18. člen Ustave), varstvo človekove osebnosti in dostojanstva (21. člen Ustave) in enako varstvo pravic pred sodiščem (22. člen Ustave).

8. Bistveni razlog za odločitev sodišča druge stopnje je torej, da prvotožeča stranka niti ni napadala dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje niti ne v zvezi s prvim in dopolnjenim predlogom, niti ne z drugim predlogom za oprostitev plačila sodne takse. Zato pritožbeni razlogi, ki se nanašajo na povsem druge, za odločitev o predlagani oprostitvi plačila sodne takse, pravno neodločilne pritožbene trditve, niso utemeljeni.

9. Sodišče druge stopnje pa tudi po uradnem preizkusu izpodbijanega sklepa ugotavlja, da ni podana nobena absolutna bistvena postopkovna kršitev (drugi odstavek 350. člena, 366. člen ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1). Zato je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1).

10. V pritožbenem postopku je odločila sodnica posameznica po prvem odstavku 366.a člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1).