Jedro

Sodišče je pristojno za odločanje o dodelitvi otroka, ki je rojen v zunajzakonski skupnosti, v varstvo in vzgojo enemu od staršev.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se v celoti razveljavi ter zadeva vrne Okrožnemu sodišču v Novem mestu v nov postopek.

Obrazložitev

Prvo sodišče je z izpodbijanim sklepom 1.) zavrglo tožbo v točki 1 (zahtevek glede dodelitve mladoletne hčerke v varstvo in vzgojo materi) ter 2.) se izreklo za stvarno nepristojno glede zahtevka pod točko 2 (preživnina) in odločilo, da se bo po pravnomočnosti sklepa zadeva odstopila v reševanje Okrajnemu sodišču v Novem mestu. Proti sklepu se zaradi napačne uporabe materialnega prava ter bistvenih kršitev postopka pritožuje tožeča stranka. Sodišču predlaga, naj izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne prvemu sodišču v novo odločanje. Pritožnik opozarja na odločbo Ustavnega sodišča U-I- 273/99, s katero je to ugotovilo, da določba 105.člena Zakona o zakonski zavezi in družinskih razmerjih - ZZZDR ni v skladu z Ustavo RS. Sodišče je tako po naziranju pritožnika odločilo v nasrotju z ustavo. Ob tem pritožnik nakazuje na uporabo 406.člena novega ZPP, ki v drugem odstavku določa, da so sodišča pristojna za odločanje o varstvu, vzgoji in preživljanju otrok ne glede na to, ali se rešujejo samostojno ali skupaj z zakonskimi spori oziroma spori o ugotovitvi ali izpodbijanju očetovstva ali materinstva. Pritožba je utemeljena. Pritožbeno sodišče soglaša s pravnim naziranjem pritožnika. Res je, da je ustavno sodišče odločilo, da določba 105.člena ZZZDR ni v skladu z ustavo. Po tem zakonskem določilu je vselej, kadar se starši niso mogli sporazumeti, pri katerem izmed njiju bo otrok živel, o tem odločal center za socialno delo. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da te določbe ni več mogoče uporabiti, saj, kot ugotavlja tudi ustavno sodišče, nasprotuje ustavi in javnemu redu. Po tej določbi so namreč otroci, ki so rojeni v zunajzakonski skupnosti, v neenakopravnem položaju z otroci, ki so rojeni v zakonski zvezi. Na takšno diskriminatorno določbo pa sodišče svoje odločitve ne more opreti. Ne glede na to pa ima pritožnik prav, ko navaja, da je podana pristojnost sodišča v obravnavani zadevi po drugem odstavku 406.člena ZPP. Navedena pravilo je novejše kot določba 105.člena ZZZDR ter slednjega tako že iz tega razloga ni več mogoče uporabiti (po načelu lex posterior derogat legi priori). Res je sicer, da ZPP v končnih in prehodnih določbah pravila 105.člena ZZZDR ni izrecno razveljavil, v zvezi s čemer so se v pravni javnosti pojavili določeni pomisleki glede zakonodajalčeve volje. Vendar pa so ti plod zgolj formalno-jezikovne razlage, vsebinska analiza zakonodajalčevega namena pa da nedvomno drugačen rezultat, torej takšnega, ki daje sodno varstvo vsem otrokom, ne glede na to, ali so rojeni v zakonski zvezi ali ne. Ker je pritožba utemeljena, je bilo potrebno sklep v 1.točki razveljaviti (3.točka 365.člena ZPP). Nadaljnja posledica te odločite pa je tudi razveljavitev sklepa v drugi točki izreka. Pristojnost Okrajnega sodišča v sporih o zakonitem preživljanju je namreč podana le v primeru, če se ne rešujejo skupaj z zakonskimi spori (1.točka 30/2 čl. ZPP). Ker pa je Okrožno sodišče v Novem mestu stvarno in krajevno pristojno za reševanje o zahtevku pod točko 1, pritegne ta pristojnost tudi spor o zakonitem preživljanju. Iz tega razloga je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep v celoti razveljavilo ter zadevo vrnilo Okrožnemu sodišču v Novem mestu v nov postopek.