Jedro

V stečajnem postopku je treba prijaviti tudi terjatve, ki še niso nastale, ker je njihov nastanek vezan na odložni pogoj, pravni temelj za njihov nastanek pa že obstaja. Temelj za nastanek terjatve iz naslova pravdnih stroškov je v konkretnem primeru nastal z odločitvijo sodišča, da se postopek zaključi zaradi stečaja in tožba zavrže. Zato predstavlja sporna stroškovna terjatev pogojno terjatev, ki bi jo morala tožena stranka v stečajnem postopku nad tožečo stranko prijaviti.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sklep se v izpodbijanem delu (točka 2 izreka) spremeni tako, da se zavrže tožba tudi v stroškovnem delu, to je v delu, ko je tožeča stranka zahtevala plačilo pravdnih stroškov.

II. Tožeča stranka krije svoje stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrglo tožbo, razveljavilo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani z dne 7. 8. 2013 tudi v 1., 3. in 4. točki izreka. Pod točko 2 pa je naložilo toženi stranki plačilo pravdnih stroškov tožeče stranke.

2. Proti temu sklepu vlaga pritožbo stečajni upravitelj. Po začetku stečajnega postopka je tožeča stranka prijavila terjatev, ki je v tej pravdi in tudi terjatev iz naslova sodnih taks iz tega postopka 2.776,00 EUR. Terjatev je bila v celoti priznana. Sodišče je tako ponovno prisodilo tisto, o čemer je že odločeno s sklepom o preizkusu terjatev Okrožnega sodišča v Ljubljani St 25/2014 z dne 10. 10. 2014. Glede razlike v priznanih stroških pa velja posebna ureditev iz ZFPPIPP in ni mogoča smiselna uporaba 157. člena ZPP. Peti odstavek 296. člena ZFPPIPP določa, da terjatev upnika do dolžnika v osebnem stečaju preneha, če ima upnik v postopku osebnega stečaja možnost priglasiti terjatev in to lahko naredi vse do konca stečajnega postopka. Tudi če tožeča stranka v stečajnem postopku ne bi priglasila teh stroškov, sodišče ne bi smelo ugoditi predlogu tožeče stranke. Po začetku stečajnega postopka je treba priglasiti tam, saj bi sicer to odločanje pomenilo, da ima upnik priviligiran položaj. Priglaša stroške za sodne takso.

3. Na vročeno pritožbo je tožeča stranka odgovorila in predlaga zavrnitev. Meni, da je sodna praksa drugačna in da vsaka stranka predhodno krije svoje stroške in da je treba uporabiti 152. člen ZPP. Stroški tožeči stranki so nastali šele s sklepom z dne 3. 1. 2015. 4. Pritožba je utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je prisodilo stroške tožeči stranki na podlagi analogne uporabe 157. člena ZPP. Analogija v pravu pride v poštev, ko zadeva ni pravno urejena. Vendar v konkretnem primeru ZFPPIPP določa posebna pravila prijavljanja pravdnih stroškov, ki upniku nastanejo do dneva začetka stečajnega postopka. Ti niso omejeni le na tiste stroške, ki so upniku prisojeni s sodno odločbo, ki je postala pravnomočna do dneva začetka stečajnega postopka nad dolžnikom. Gre torej za že nastale, vendar pa ne prisojene pravdne stroške. Tudi ta terjatev je zato v razmerju do stečajnega dolžnika prenehala (peti odstavek 296. člena ZFPPIPP(1)).

6. V konkretnem primeru je sodišče prve stopnje pred izdajo sklepa imelo na voljo končni seznam preizkušenih terjatev v skladu s 70. členom ZFPPIPP, in med temi terjatvami je tudi dokončno priznana terjatev tožeče stranke v znesku 395.512,30 EUR. Iz prijave terjatev v postopku osebnega stečaja tožeče stranke pa med drugim izhaja, da je priglasila tudi v tej pravdi zahtevane terjatve in v tej pravdi do tedaj plačane stroške 2.276,00 EUR. Po 60. členu ZFPPIPP mora upnik v stečaju prijaviti vse terjatve in v 3. točki drugega odstavka je določeno, da tudi znesek stroškov, ki so upniku nastali z uveljavljanjem terjatve v sodnem ali drugem postopku pred začetkom stečajnega postopka. V stečajnem postopku je treba prijaviti tudi terjatve, ki še niso nastale, ker je njihov nastanek vezan na odložni pogoj, pravni temelj za njihov nastanek pa že obstaja. Temelj za nastanek terjatve iz naslova pravdnih stroškov je v konkretnem primeru nastal z odločitvijo sodišča, da se postopek zaključi zaradi stečaja in tožba zavrže. Zato predstavlja sporna stroškovna terjatev pogojno terjatev, ki bi jo morala tožena stranka v stečajnem postopku nad tožečo stranko prijaviti.(2) Pritožba utemeljeno opozarja, da bi drugačno stališče pomenilo, da je tožeča stranka priviligirana.

7. Zato je bilo treba odločitev sodišča prve stopnje v 2. točki izreka spremeniti tako, da se tožba tudi v tem delu zavrže. Pritožbeno sodišče je imelo v spisu dovolj dejstev, materialno pravo pa je bilo treba uporabiti drugače (365. člen ZPP). Tožeča stranka je podala odgovor na pritožbo in tudi tam priglasila pravdne stroške. Teh ni mogoče priznati iz istega razloga, kot je bilo treba ugoditi pritožbi stečajnega upravitelja. Z odgovorom na pritožbo pa tožeča stranka ni uspela.

Op. št. (1): Primerjaj odločbo VSL I Cpg 1968/2014. Op. št. (2): Primerjaj I Cpg 684/2014 in I Cpg 344/2014.