Jedro

Izvedenec je „glede na razpoložljivo dokumentacijo v spisu“ v svojem mnenju izpostavil, da je „edini popisan dogodek v spisu prekinitev napajanja, ki iz strokovnega vidika lahko povzroči poškodbe na glavnem vretenu stroja, da so vsi drugi scenariji hipotetični in da jih zato brez ustreznih dejstev in dokazov ne more analizirati ter da seveda do poškodb vretena lahko pride tudi zaradi drugih vzrokov“, na podlagi navedenega pa tudi po presoji pritožbenega sodišča do drugačnega sklepanja o vzroku za poškodbo ni mogoče priti (navedb o drugem vzroku za poškodbo tožena stranka ni podala, zaradi česar izvedenec ni bil dolžan raziskovati, kaj bi še lahko bil drug vzrok za nastanek poškodbe).

Informativni dokazi, pri katerih manjkajo dejanske navedbe oziroma so le-te pavšalne in ki naj se izpeljejo zato, da bo njihova izvedba dala podlago za trditve, niso dovoljeni. Izvedba dokazov služi namreč dokazovanju (predhodno) zatrjevanih pravno relevantnih dejstev, ne pa dopolnjevanju pomanjkljive trditvene podlage.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v I. in III. točki izreka potrdi.

II. Tožena stranka sama krije svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki v petnajstih dneh plačati 7.875,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od dne 29. 6. 2021 dalje (I. točka izreka uvodoma navedene sodbe), da se v preostalem delu, tj. glede zakonskih zamudnih obresti od dne 20. 3. 2021 do 29. 6. 2021, tožbeni zahtevek tožeče stranke zavrne (II. točka izreka uvodoma navedene sodbe) in da je tožena stranka dolžna tožeči stranki v petnajstih dneh povrniti 2.394,87 EUR stroškov postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka navedenega roka dalje do plačila (III. točka izreka uvodoma navedene sodbe).

2. Zoper citirano sodbo v delu, v katerem je tožeča stranka uspela (tj. zoper I. in III. točko izreka), je tožena stranka vložila pritožbo. Uveljavljala je pritožbene razloge zmotne ugotovitve dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava in kršitev določb postopka ter pritožbenemu sodišču predlagala, da pritožbi ugodi, v izpodbijanem delu sodbo sodišča prve stopnje spremeni tako, da zahtevek kot neutemeljen zavrne, plačilo stroškov pritožbe z zakonskimi zamudnimi obrestmi pa v plačilo naloži tožeči stranki. Pritožbene stroške je priglasila v specificiranem stroškovniku na sami vlogi.

3. Na pritožbo tožene stranke je tožeča stranka odgovorila s predlogom, da jo pritožbeno sodišče kot neutemeljeno zavrne in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdi.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Tožena stranka pritožbeno uveljavlja, da se sodišče prve stopnje ni izreklo o njeni trditvi (ki jo je navedla v vlogi z dne 19. 4. 2022 – pripravljalna vloga in pripombe k dopolnitvi izvedenskega mnenja),1 da sta sama zaustavitev stroja in čas nastanka poškodbe še vedno nedokazana. Pri tem uvodoma izpostavlja, da iz razpoložljivih podatkov A. d. d.2 izhaja, da je naprava v njihovem sistemu zaznala prekinitev napajanja zgolj na predmetnem merilnem mestu, tj. pri tožeči stranki, dne 24. 2. 2021 v časovnem terminu med 8:06:34 in 8:06:36 in ne na celotnem sistemu napajanja, da iz tega izhaja, da pred nastankom vtoževanega škodnega dogodka do izpada električne energije v celotnem sistemu, ki bi lahko vplival na izpad pri tožeči stranki in posledično ustavitev stroja, ni prišlo ter da dr. B. B. na tovrstne pripombe k izvedenskemu mnenju, da naj pojasni nastanek dogodka, ni dokončno in popolno odgovoril – navedel je, da dopušča možnost, da do poškodb vretena lahko pride tudi zaradi drugih vzrokov, dopisa A. d. d. z dne 27. 8. 2021, da na območju delavnosti tožeče stranke ni prišlo do izpada električne energije, pa ni upošteval oziroma ni pojasnil, ali ga je upošteval. Tožena stranka je tako predlagala, da izvedenec pojasni, _ali je izpad elektrike nastal v sferi tožeče stranke, tj. ali je prišlo do 2 sekundnega izpada, ki je zaznan le pri tožeči stranki, v posledici okvare stroja ter da naj ugotovi točen čas ustavitve stroja_, a tega ni storil, sodišče prve stopnje pa se o tem ni izreklo.

6. Pritožbeno sodišče tovrstne pritožbene očitke zavrača. Na račun opustitve presoje predhodno citiranih navedb iz vloge z dne 19. 4. 2022 o tem, da „sta sama zaustavitev stroja in čas nastanka poškodbe3 še vedno nedokazana“ sodišču prve stopnje ni mogoče očitati kakršnekoli postopkovne kršitve (po smislu gre sicer za kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP). Slednje se z vprašanjem zaustavitve stroja pravilno ni ukvarjalo, ker ni pravno relevantno. Iz izvedenskega mnenja dr. B. B. poleg opisa, ki ga tožena stranka povzema v pritožbi, in sicer da imajo CMC stroji močan transformator, ki omogoča nemoteno delovanje ob kratkih časovnih intervalih padcev napetosti (milisekunde), da je v konkretnem primeru prišlo do izpada za dve sekundi, da se je po izpovedbi priče varovalni sistem na stroju odzval z zaustavitvijo glavnega in podajalnega gibanja, da pa ni jasno, ali se je stroj ugasnil, namreč izhaja tudi (in to tožena stranka izpusti), da sama zaustavitev stroja na poškodbo nima vpliva.4 Z vidika obravnavanega spora navedeno dejstvo, ki ga je zatrjevala tožeča stranka, torej ni ključno, pri čemer pritožbeno sodišče sicer ugotavlja, da tožena stranka izrecne trditve v smeri, da se stroj (zaradi izpada električne energije) ni ustavil oziroma ugasnil, v tem postopku sploh ni podala, niti ni pojasnila, zakaj je to (v nasprotju z ugotovitvijo izvedenca) pomembno.5 Šele po izdelavi izvedenskega mnenja je od dr. B. B. zahtevala, da razišče tudi hipotetične vzroke za nastanek v tem postopku opisane poškodbe stroja: vertikalni obdelovalni center OMB.56., kar pa je nedopustno.

7. Prvostopenjsko sodišče tudi trditvam tožene stranke, da iz razpoložljivih podatkov A. d. d. izhaja, da je naprava v njihovem sistemu zaznala prekinitev napajanja zgolj na predmetnem merilnem mestu, tj. pri tožeči stranki, dne 24. 2. 2021 v časovnem terminu med 8:06:34 in 8:06:36 in ne na celotnem sistemu napajanja ter da iz tega izhaja, da pred nastankom vtoževanega škodnega dogodka do izpada električne energije v celotnem sistemu, ki bi lahko vplival na izpad pri tožeči stranki in posledično ustavitev stroja, ni prišlo (narok za glavno obravnavo z dne 15. 12. 2021, list. št. 45), pravilno ni pripisalo pomena, kot jim ga pripisuje tožena stranka.

8. Ker je izvedenčev opis mehanizma poškodbe potrjeval skladnost med s strani tožeče stranke zatrjevanim vzrokom za poškodbo (izpadom elektrike) in posledico (poškodbo vretena s sestavnimi deli, ugotovljeno s strani serviserja C. d. o. o.), ker so enako sosledje dogodkov potrdili tudi drugi izvedeni dokazi,6 prekinitev napajanja na merilnem mestu pri tožeči stranki dne 24. 2. 2021 v času med 8:06:34 in 8:06:36 pa je potrdilo tudi obvestilo A. d. d., je prvostopenjsko sodišče po presoji pritožbenega sodišča pravilno zaključilo, da je izpad elektrike pri tožeči stranki izkazan in da je vzrok za nastanek obravnavane poškodbe predhodno navedenega stroja. Do izpada je prišlo na merilnem mestu tožeče stranke in to je bil vzrok za nastanek poškodbe vretena s sestavnimi deli. Zakaj naj bi bil odgovor na vprašanje, ali je izpad električne energije nastal (zgolj) v sferi tožeče stranke, bistven za odločitev v obravnavani zadevi oziroma zakaj se ji z vidika obravnavanega zahtevka zdi pravno relevanten izpad električne energije v celotnem sistemu A. d. d., ki bi privedel do izpada električne energije pri tožeči stranki (in posledično do zatrjevane poškodbe), pa tožena stranka tudi ni ustrezno pojasnila.

9. Tožena stranka v pritožbi neutemeljeno uveljavlja, da niti iz obvestila A. d. d. niti iz izvedenskega mnenja ni mogoče razbrati, da je do škodnega dogodka (nedvomno) prišlo zaradi izpada elektrike (kot to ugotavlja sodišče prve stopnje). Pojasnila izvedenca, na katera se (pritožbeno) sklicuje tožena stranka, da je do poškodbe stroja lahko prišlo tudi iz drugih vzrokov, so izvzeta iz konteksta. Izvedenec je „glede na razpoložljivo dokumentacijo v spisu“ v svojem mnenju izpostavil, da je „edini popisan dogodek v spisu prekinitev napajanja, ki iz strokovnega vidika lahko povzroči poškodbe na glavnem vretenu stroja, da so vsi drugi scenariji hipotetični in da jih zato brez ustreznih dejstev in dokazov ne more analizirati ter da seveda do poškodb vretena lahko pride tudi zaradi drugih vzrokov“, na podlagi navedenega pa tudi po presoji pritožbenega sodišča do drugačnega sklepanja o vzroku za poškodbo ni mogoče priti (navedb o drugem vzroku za poškodbo tožena stranka ni podala, zaradi česar izvedenec ni bil dolžan raziskovati, kaj bi še lahko bil drug vzrok za nastanek poškodbe). To ni mogoče niti ob upoštevanju dopisa A. d. d. z dne 27. 8. 2021. Da je pri tožeči stranki prišlo do izpada električne energije, izkazuje namreč dopis z dne 28. 10. 2021 (katerega je sodišče prve stopnje na predlog tožene stranke v tem postopku pridobilo samo in se nanj tudi pravilno oprlo). Kot pravilno ugotavlja prvostopenjsko sodišče, pa je tožena stranka tudi v poravnalni ponudbi z dne 1. 4. 2021 kot vzrok škode sprejela „neposredno delovanje električne energije“ in je o tem, da je obravnaval zavarovalni primer zaradi nekontroliranega giba stroja po izpadu elektrike kot priča izpovedal tudi cenilec tožene stranke D. D. Zaključek izpodbijane sodbe, da je nalet obdelovanca, zaradi katerega se je stroj poškodoval, povzročil prav nenaden in nepredviden izpad elektrike, je po stališču pritožbenega sodišča vsled vsega navedenega pravilen. K temu je v pojasnilo potrebno dodati le še sledeče. 10. Tožeča stranka je v pripombah k izvedenskemu mnenju predlagala, da izvedenec B. B. pojasni, _ali je prišlo do 2 sekundnega izpada, ki je zaznan le pri tožeči stranki, v posledici okvare stroja, in navedla, da to pomeni, da je izpad elektrike nastal v sferi tožeče stranke_. Trditev v smeri, da vzrok za nastanek poškodbe ni v izpadu elektrike, temveč v samem delovanju stroja, oziroma da se je stroj pokvaril in da je posledično prišlo do izpada elektrike, pa tožena stranka predhodno ni podala. Šele po izdelavi izvedenskega mnenja je od dr. B. B. zahtevala, da razišče tudi hipotetične vzroke za nastanek v tem postopku opisane poškodbe stroja. Ker se brez ustrezne trditvene podlage dokazi ne izvajajo, pritožbeno sodišče na navedbe tožene stranke iz obravnavane pritožbe torej odgovarja, da sodišču prve stopnje v zvezi z izvedbo omenjenega dokaza neutemeljeno očita postopkovno kršitev, ki po smislu meri na 8. točko drugega odstavka 339. člena ZPP.

11. Zaključek sodišča prve stopnje, da ugotovljeni izpad elektrike predstavlja zunanji vpliv, predstavlja pravni silogizem, subsumpcijo dejanskega stanja pod abstraktno pravno normo.7 V obravnavanem primeru je prvostopenjsko sodišče do takšnega sklepa prišlo ob izrecnem citiranju četrtega odstavka 2. člena Splošnih pogojev za strojelomno zavarovanje PG-str/15-3,8 v katerem so primeroma našteti upoštevni zunanji vplivi, zato po presoji pritožbenega sodišča kakšna posebna strokovna utemeljitev ob tem ni bila potrebna. Očitno je namreč štelo – in temu pritožbeno sodišče pritrjuje – da ugotovljeni izpad električne energije sodi v kategorijo zunanjih vplivov oziroma da gre za pojav, ki se lahko primerja s tistimi, ki so (primeroma) našteti v omenjeni določbi. Če med zunanje vplive sodi nenormalno delovanje samih strojev, je še toliko bolj utemeljen sklep, da mednje sodi tudi izpad električne energije, in sicer ne glede na to, ali je do njega prišlo na celotnem omrežju ali zgolj pri tožeči stranki. Drugačne pritožbene navedbe niso utemeljene. Da gre v konkretnem primeru za zunanji vpliv, pa bi bilo upoštevaje citirano določilo Splošnih pogojev za strojelomno zavarovanje PG-str/15-39 mogoče sklepati, tudi če bi – po predlogu tožene stranke izpostavljeno hipotetično verzijo dogodkov – izvedenec ugotovil, da _je prišlo do 2 sekundnega izpada, ki je zaznan le pri tožeči stranki, v posledici okvare stroja_. Kot navedeno, zunanji vpliv predstavlja tudi nenormalno delovanje samega stroja.

12. Neutemeljene pa so tudi pritožbene navedbe, da tožeča stranka sploh ni zatrjevala, da je prišlo do poškodbe zaradi zunanjega vpliva. V obravnavanem primeru je bilo med pravdnima strankama bistvo spora vprašanje, ali poškodovani deli stroja vertikalni obdelovalni center OMB.56 predstavljajo dele strojev ali naprav, ki se večkrat zamenjujejo, ali ne, ter v katerem primeru so predmet zavarovanja (prim. navedbe tožeče stranke na list. št. 2, 42). V tem okviru pa je tožeča stranka zatrjevala, da je do poškodovanja predmeta zavarovanja (tj. vertikalni obdelovalni center OMB.56) prišlo dne 24. 2. 2021, ko _je zaradi izpada električne energije prišlo do naleta glavnega vretena_, in se sklicevala na določila Splošnih pogojev, tj. prvi odstavek 5. člena v povezavi z 2., 3. in 4. točko četrtega odstavka 2. člena. Ker je v teh – med drugim – pojasnjeno, kateri deli strojev ali naprav, ki se večkrat zamenjujejo, so predmet zavarovanja, kar je odvisno od vprašanja, ali gre za poškodbo zaradi zunanjega vpliva ali ne, pa je ugotoviti, da gre v zvezi s presojo, ali izpad električne energije pomeni zunanji vpliv, za uporabo materialnega prava oziroma za subsumpcijo dejanskega stanja (zatrjevani izpad elektrike) pod pravno normo (3. točka četrtega odstavka 2. člena Splošnih pogojev), ki je imela ustrezno trditveno podlago.

13. Tožena stranka v nadaljevanju pritožbe navaja, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo pri ugotovitvi zavarovalnega razmerja oziroma _pravne podlage za izplačilo zavarovalnine_ in da se pritožuje zoper odločitev sodišča prve stopnje (pravilneje: graja zaključek prvostopenjskega sodišča), da _zamenjani del stroja – vreteno z vsemi sestavnimi deli, vključno z ležaji – ne predstavlja dela stroja, ki ga je potrebno večkrat zamenjati v smislu četrtega odstavka 2. člena Splošnih pogojev._ Pri tem uveljavlja, da se je sodišče prve stopnje sklicevalo na izvedensko mnenje, kateremu pa je ona ugovarjala in podala pripombe, ki jih sodišče prve stopnje sploh ni upoštevalo ter predlagala novega izvedenca. Pritožbeno tako ponavlja (kar je navedla že v pripombah k izvedenskemu mnenju), da ji je iz njene poslovne prakse znano, da je pri tovrstnih strojih med drugim v tehnični dokumentaciji navedeno število delovnih ur, ki se za določen stroj lahko pričakujejo, in da pri tem število teh delovnih ur v nobenem primeru ni enako s pričakovanimi delovnimi urami delov stroja, ki se hitreje obrabljajo, kot npr. ležaji, tesnila … ter da je nenazadnje izvedenec v svojem mnenju sam zapisal, da je bila poškodba identificirana preko večjega zvoka v ležajih in opletanjem vpetega orodja v vreteno, pri čemer pa za svoje trditve ni navedel nobene formalne podlage. V zvezi s tem je po navedbah tožene stranke v dopolnitvi svojega izvedenskega mnenja (tudi) izvedenec predlagal sodišču prve stopnje, da izda sklep za pridobitev dodatne tehnične dokumentacije, kar pa po navedbah iz pritožbe kaže na to, da je bil neutemeljen njegov zapis o tem, da so vsi vitalni deli dimenzionirani na življenjsko dobo stroja, saj ni niti razpolagal z ustrezno dokumentacijo. Sodišče prve stopnje predlogu izvedenca v nasprotju z drugim odstavkom 252. člena ZPP ni sledilo10 in tudi ni upoštevalo izpovedbe priče D. D., da je bilo vreteno zamenjano z že rabljenim, zamenjani so bili ležaji v vretenu, kot je zapisal serviser, ohišje, pogon pa ostane. Posledično pa zmotno uporabilo materialno pravo, ko je odločilo, da je tožena stranka napačno obračunala zavarovalnino tožeči stranki. Po navedbah tožene stranke je bil njen obračun v celoti opravljen na podlagi veljavnega pravnega razmerja, ob upoštevanju amortizacije pri delih, ki imajo krajšo življenjsko dobo od celotnega stroja, in sicer 30 %.

14. Tožena stranka s tovrstnimi pritožbenimi navedbami torej izpodbija zaključek prvostopenjskega sodišča, da je tožena stranka pri izplačani zavarovalnini neupravičeno obračunala amortizacijo. Pritožbeno sodišče iz razlogov, ki so pojasnjeni v nadaljevanju, ocenjuje, da so njeni predhodno povzeti očitki neutemeljeni.

15. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da tožena stranka v postopku pred sodiščem prve stopnje ni odgovorila na navedbe tožeče stranke iz tožbe z dne 29. 6. 2021, da ji (upoštevaje dodatne opombe iz poravnalne ponudbe) ni jasno, od kod in na kakšen način je tožena stranka prišla do obračuna amortizacije v višini 30 %.11 V odgovoru na tožbo je sicer ugovarjala, da gre za popravilo dela stroja, ki se hitreje obrabi, in sicer je bilo to _vreteno z ležaji_, in da je zato amortizacijo pravilno upoštevala (saj se le-ta upošteva pri delih, ki imajo znatno krajšo življenjsko dobo od celotnega stroja ali naprave, kar še zlasti velja za dele strojev ali naprav, naštete v 2., 3. in 4. točki četrtega odstavka 2. člena Splošnih pogojev, in sicer ne glede na to, da je bila amortizacija zavarovana, kot določa 2. točka prvega odstavka 5. člena Splošnih pogojev), ni pa ustrezno pojasnila svojega obračuna amortizacije. Zgolj sklicevala se je na 302. klavzulo ZK-str/15-3 (in se tudi še v obravnavani pritožbi), v kateri je določeno, da amortizacija pri valjih, njihovih oblogah in uležajenju ni zavarovana in da se amortizacija oceni _glede na predvideno življenjsko dobo elementa, efektivno obratovalno dobo in dejansko stanje obrabljenosti_, ter navedla, da je bil po njenem mnenju obračun izdelan korektno, na podlagi vseh upoštevanih zahtev in določil ter poslovne prakse tožene stranke. Tožena stranka pri tem posameznih elementov, skladno s katerimi naj bi ocenila amortizacijo, ni pojasnila. Tega ni storila niti na ugovor tožeče stranke iz njene 1. pripravljalne vloge, da tožena stranka v odgovoru na tožbo ni pojasnila, na kakšni podlagi je prišla do amortizacije v višini 30 % in da zgolj pavšalno navaja, da se višina amortizacije oceni glede na predvideno življenjsko dobo elementa, efektivno obratovalno dobo in dejansko stanje obrabljenosti.

16. Upoštevaje tako pomanjkljivo trditveno podlago v zvezi obračunano amortizacijo, ki tožeči stranki kot del zavarovalnine ni bila priznana in tudi ne izplačana v okviru predhodne (delne) zunajsodne poravnave, pa tožena stranka v tem pritožbenem postopku neutemeljeno uveljavlja, da sodišče prve stopnje v nasprotju z drugim odstavkom 252. člena ZPP12 ni sledilo izvedenčevemu predlogu iz dopolnilnega izvedenskega mnenja, da sodišče izda sklep za pridobitev dodatne tehnične dokumentacije, da ni sledilo njenemu predlogu, da naj izvedenec svoje mnenje dopolni tako, da bo podal odgovore oziroma pojasnila na njene pripombe (tj. da bo popolno odgovoril na zastavljena vprašanja)13 ter da ni upoštevalo niti njenega predloga po postavitvi novega izvedenca. Glede na to da je tožena stranka tista, ki v predmetnem sporu ugovarja, da na račun ocenjene amortizacije tožeči stranki iz naslova zahtevane zavarovalnine ne dolguje ničesar več oziroma znižuje njeno vrednost za 30 %, ter se pri tem sklicuje na parametre, na podlagi katerih naj bi amortizacijo obračunala, je bila namreč v zvezi s slednjimi dolžna ponuditi tudi ustrezno trditveno (in dokazno) podlago, ki bi izvedbo tovrstnih dokazov omogočala. Po presoji pritožbenega sodišča bi tožena stranka morala navesti podatke _o predvideni življenjski dobi elementa, efektivni obratovalni dobi in dejanskem stanju obrabljenosti_, na podlagi katerih naj bi (kot zatrjuje tudi v pritožbi) izdelala korekten obračun amortizacije, ki jo je ocenila v 30 %. Šele in samo če bi takšnemu svojemu bremenu zadostila, bi bilo namreč sodišče prve stopnje dolžno slediti njenim predhodno citiranim predlogom, da se izvedensko mnenje ustrezno dopolni oziroma popolno odgovori na zastavljena vprašanja – gre namreč ravno za tiste podatke, ki bi jih izvedenec potreboval, da bi lahko ustrezno odgovoril na zastavljena mu vprašanja oziroma pripombe. Ker tega ni storila (čeprav je amortizacijo skladno s svojimi trditvami ocenila in za znesek, ki predstavlja 30 % amortizacijo, tožeči stranki zavarovalnine do sedaj še ni izplačala), pa sodišču prve stopnje pritožbeno neutemeljeno očita, da v tem primeru ni sledilo njenemu predlogu za izvedlo (informativnega) dokaza z novim izvedencem oziroma predlogu, da se obstoječe mnenje še dopolni. Informativni dokazi, pri katerih manjkajo dejanske navedbe oziroma so le-te pavšalne in ki naj se izpeljejo zato, da bo njihova izvedba dala podlago za trditve, niso dovoljeni. Izvedba dokazov služi namreč dokazovanju (predhodno) zatrjevanih pravno relevantnih dejstev, ne pa dopolnjevanju pomanjkljive trditvene podlage.

17. Vse obrazloženo pa pomeni, da se tožena stranka v tem pritožbenem postopku tudi neutemeljeno upira zaključkom, da katerih je na podlagi razpoložljivih informacij v sodnem spisu in svojega strokovnega znanja, prišel izvedenec dr. B. B., in katerim je posledično pravilno sledilo tudi prvostopenjsko sodišče, to pa v obsegu, ki ga je dopuščala trditvena podlaga pravdnih strank. Sodišče prve stopnje se je po presoji pritožbenega sodišča v zvezi z obračunom škode pravilno osredotočilo na menjavo glavnega vretena stroja z ležaji (kar je zatrjevala tudi tožena stranka) ter presojalo, ali to predstavlja del v smislu 2. točke prvega odstavka 5. člena Splošnih pogojev (tj. del, ki ima znatno krajšo življenjsko dobo od celotnega stroja ali naprave),14 pri tem pa sledilo pojasnilom izvedenca dr. B. B. (sodni izvedenec za področje strojev in opreme ter analize prometnih nezgod), da (se je v tem primeru menjalo glavno vreteno in da) so vsi deli glavnega vretena dimenzionirani na življenjsko dobo celotnega stroja ter da se za samo popravilo oziroma obnovo poškodovanega glavnega vretena mora menjati vse vitalne dele vretena, tudi če ti niso poškodovani, pa tudi če ti niso dosegli svoje planirane življenjske dobe.15 Razlogov, da mu ne bi smelo slediti, skladno z vsem pojasnjenim pritožbeno sodišče namreč ne najde. Njegove ugotovitve z izpovedbo priče D. D. (cenilca pri toženi stranki), da je bilo vreteno zamenjano z že rabljenim, zamenjani so bili ležaji v vretenu, kot je zapisal serviser, ohišje, pogon pa ostane, niso izpodbite. Zaključek, ki izhaja iz 29. točke obrazložitve, da zavarovalno vrednost v tem primeru predstavlja nabavna cena stvari, ki ni zmanjšana za amortizacijo, saj ugotovljena poškodba stroja ne predstavlja poškodbe delov stroja, izpostavljeni hitrejši obrabi (oziroma ne gre za dele, ki imajo znatno krajšo življenjsko dobo od celotnega stroja ali naprave), je zato pravilen, očitek o zmotni uporabi materialnega prava pa neutemeljen.

18. Ker so se torej izrecno uveljavljani pritožbeni razlogi izkazali za neutemeljene, sodba pa je v izpodbijanem delu uspešno prestala tudi pritožbeni preizkus po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo tožene stranke zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje v I. in III. točki izreka potrdilo (353. člena ZPP). Pri tem je odgovorilo le na tiste pritožbene navedbe, ki so odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP).

19. Kadar sodišče pritožbo zavrne, odloči tudi o stroških, ki so nastali med postopkom v zvezi z njo (prvi odstavek 165. člena ZPP). Tožena stranka s svojo pritožbo ni uspela, tožeča stranka pa stroškov v zvezi z odgovorom na pritožbo ni priglasila, zaradi česar je odločanje o slednjih odpadlo. Pritožbeno sodišče je zato odločilo, da tožena stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka (154., 155. in 165. člen ZPP).

1 Opomba pritožbenega sodišča. 2 Gre za dopis navedene družbe z dne 28. 10. 2021 v zvezi s poizvedbo sodišča prve stopnje z dne 21. 10. 2021 na predlog tožene stranke. 3 Kar pritožbeno sodišče razume v smislu, ali pred ali po izpadu električne energije. 4 Kar po presoji pritožbenega sodišča pomeni, da se v nasprotju s pritožbeno navedbo toženi stranki ni mogel potrditi dvom glede samega vzroka samega nastanka poškodbe stroja. 5 V odgovoru na tožbo je navedla le, da meni, da način delovanja stroja ni takšen, da bi prišlo do poškodbe pri izpadu ali ponovnem vklopu elektrike. 6 Zaslišanje E. E., prokurista tožeče stranke, njegova prijava naleta stroja servisu C. d. o. o. (A 4), nenazadnje pa tudi izpovedbi prič F. F. in D. D. (prim. obrazložitev prvostopenjskega sodišča v 22. in 23. točki). 7 Pri čemer je takšna subsumpcija vedno v domeni sodišča. 8 Po teh pogojih niso predmet zavarovanja, in sicer tudi takrat ne, ko je njihova vrednost zajeta v vrednosti zavarovanih strojev ali naprav, deli strojev ali naprav, ki se večkrat zamenjujejo, kot na primer sita, vzorci, obloge na valjih, obloge mikalnikov, upogljive cevi, jermenje, krtačke, gumijasti, tekstilni in sintetični obročki, tesnila, platneni in podobni filtri, sredstva za izolacijo, hitro obrabljivi deli spojnic (gumijasti deli, vložki, lamele ipd.), prenosni kabli, verige in vrvi, če ne pripadajo transportnim napravam. V tej točki našteti deli strojev ali naprav pa so predmet zavarovanja, če se poškodujejo zaradi zunanjih vplivov, kot so nenormalno delovanje strojev, nepričakovani padci, udarci ter pojavi tujih predmetov, ki niso namenjeni tehnološkemu procesu ipd. 9 V nadaljevanju Splošni pogoji. 10 Tožena stranka navaja, da glede na navedeno izvedensko mnenje ni popolno in je predlagala, da naj izvedenec dopolni svoje mnenje tako, da bo podal odgovore oziroma pojasnila na njene pripombe, vendar sodišče prve stopnje tudi temu predlogu ni sledilo in je sprejelo izpodbijano odločitev. 11 Tožeča stranka je pri tem trdila tudi, da za obračun amortizacije tožena stranka v Splošnih pogojih niti ni imela podlage – stroj je bil zavarovan za dejansko vrednost in poleg tega tudi obračunana in plačana dodatna premija: 90,00 % doplačilo za zavarovanje amortizirane vrednosti pri delnih škodah. 12 Izvedencu se lahko dajejo pojasnila, lahko pa se mu dovoli tudi pregled spisov. Na zahtevo izvedenca se lahko izvedejo v skladu s 7. členom ZPP tudi dodatni dokazi, da se ugotovijo okoliščine, ki so pomembne, da bi si mogel izvedenec ustvariti mnenje, pri čemer 7. člen določa, da morajo stranke navesti vsa dejstva, na katera opirajo svoje zahtevke, in predlagati dokaze, s katerimi se ta dejstva dokazujejo ter da sme sodišče ugotoviti dejstva, ki jih stranke niso navajale, in izvajati dokaze, ki jih stranke niso predlagale, če izhaja iz obravnave in dokazovanja, da imajo stranke namen razpolagati z zahtevki, s katerimi ne morejo razpolagati (tretji odstavek 3. člena), vendar svoje odločbe ne sme opreti na dejstva, glede katerih strankam ni bila dana možnost, da se o njih izjavijo. 13 Ta predlog se je nanašal na pripombo, ki jo je tožena stranka podala že v pripombah k izvedenskemu mnenju in jo nato ponovila še v pripombah k dopolnitvi izvedenskega mnenja, in sicer da ji je iz njene poslovne prakse znano, da je pri tovrstnih strojih med drugim v tehnični dokumentaciji navedeno število delovnih ur, ki se za določen stroj lahko pričakujejo, in da pri tem število teh delovnih ur v nobenem primeru ni enako s pričakovanimi delovnimi urami delov stroja, ki se hitreje obrabljajo, kot npr. ležaji, tesnila, ter da izvedenec za svoj zaključek, da so vsi deli glavnega vretena dimenzionirani na življenjsko dobo celotnega stroja, ni navedel nobene formalne objektivne podlage, npr. konkretne tehnične dokumentacije. 14 Škoda, ki jo krije zavarovanje, se obračuna v primeru: poškodbe zavarovane stvari (delna škoda) - po stroških popravila, kolikor bi znašali ob zaključku likvidacije zavarovalnega primera, zmanjšanih za izgubljeno vrednost stvari zaradi obrabe, starosti in ekonomske ter tehnične zastarelosti (amortizacije), če ni v zavarovalni pogodbi drugače dogovorjeno, ter za vrednost ostankov. Ne glede na to, če je amortizacija zavarovana, se le-ta upošteva pri delih, ki imajo znatno krajšo življenjsko dobo od celotnega stroja ali naprave, kar še zlasti velja za dele strojev ali naprav, naštete v 2), 3) in 4) točki (4) odstavka 2. člena teh pogojev. Amortizacija se vselej upošteva tudi na polnjenjih (npr. olju) 15 Kot pojasnjuje izvedenec, gre lahko za skrite poškodbe v materialu, deformacije itd., ki bodo vodile do katastrofalne poškodbe glavnega vretena.