Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Taksno tarifo je potrebno razlagati v povezavi s splošnim delom ZST. V 7. čl. je določeno, da se taksne obveznosti določajo v točkah ali v sorazmerju z vrednostjo zahtevka oz. predmeta, izraženo v odstotkih. Vendar pa vrednost zahtevka in razpon vrednosti zakon vedno določa s številom točk. Tudi pri vrednosti zahtevka nad 100 000 točk, ko je taksa sicer določena v višini 1 % tolarske protivrednosti, je maksimirana na 200 000 točk, kar pomeni, da je opredeljena v točkah. Tudi 3. odst. 18. čl. ZST določa, da je za plačilo sodne takse odločilna v točkah določena vrednost zahtevka ob vložitvi vloge.
Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.
Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijanim sklepom odmerilo tožeči stranki sodno takso za tožbo v višini 2800 točk. Ker je tožeča stranka del takse že plačala ji je s sklepom naložilo v plačilo še manjkajočo razliko 589,47 točk in sodno takso za opomin v višini 250 točk. Zoper odločitev se pritožuje tožnik po pooblaščencu. V pritožbi navaja, da je sklep nezakonit, ker ravnanje sodišča, ki je vrednost spora pretvorilo v točke po vrednosti na dan vložitve tožbe in od te vrednosti v točkah odmerilo takso za pritožbo, nima podlage v zakonitem predpisu. Takšnega načina ZST ne pozna, razen v primerih iz 7. odst. 7. čl. ZST.
Pritožba ni utemeljena.
Po oceni pritožbenega sodišča je odločitev prvostopenjskega sodišča pravilna. Upoštevajoč vrednost spornega predmeta 2.100.000,00 SIT je sodna taksa za tožbo znašala 1 %, to je 21.000,00 SIT, kar je ob upoštevanju vrednosti točke 15,00 SIT, tedaj predstavljalo 1400 točk. V točkah določena vrednost zahtevka je namreč presegala vrednost 100 000 točk (1.odst. 1. tarifne št. ZST). Ker se za pritožbo plača dvojna taksa, znaša ta v obravnavanem primeru 2800 točk. Ob upoštevanju vrednosti točke 19,00 SIT na dan odmere, je to 53.200,00 SIT, kot je takso izračunalo sodišče prve stopnje in ne 42.000,00 SIT, kolikor je plačal pritožnik. Taksno tarifo je potrebno razlagati v povezavi s splošnim delom ZST. V 7. čl. je določeno, da se taksne obveznosti določajo v točkah ali v sorazmerju z vrednostjo zahtevka oz. predmeta, izraženo v odstotkih. Vendar pa vrednost zahtevka in razpon vrednosti zakon vedno določa s številom točk. Tudi pri vrednosti zahtevka nad 100 000 točk, ko je taksa sicer določena v višini 1 % tolarske protivrednosti, je maksimirana na 200 000 točk, kar pomeni, da je opredeljena v točkah. Tudi 3. odst. 18. čl. ZST določa, da je za plačilo sodne takse odločilna v točkah določena vrednost zahtevka ob vložitvi vloge. Prvostopenjsko sodišče je zato zaradi odmere takse pravilno pretvorilo vrednost spornega predmeta v število točk po vrednosti točke ob vložitvi tožbe, saj se pri odmeri takse vzame kot osnova za izračun takse vrednost točke na dan taksne obveznosti (4. odst. 7. čl. ZST). Ker po 1. odst. 25. čl. ZST prvotna vrednost (določena s številom točk) ostane podlaga za plačilo takse, je prvostopenjsko sodišče pravilno izhajalo iz izračuna, da je v obravnavani zadevi za odmero takse za pritožbo odločilna v točkah določena vrednost predmeta, ki je bila določena na 140 000 točk oz. taksa v višini 1 % na 1400 točk. Pritožbeno sodišče je zato pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.