Jedro

Določbe 38. člena ZIZ dodatno regulirajo posamične stroškovne obveznosti strank (predvsem upnika) v določenih fazah izvršilnega postopka z upoštevanjem njegovih posebnosti, vendar je predvsem v postopkih, ki tečejo na podlagi verodostojne listine, ko gre torej za kombiniran postopek, v katerem se s kondemnatornim delom sklepa o izvršbi najprej odloča o sami terjatvi, hkrati pa se za primer nastopa pravnomočnosti sklepa za to terjatev tudi že dovoli izvršba, treba ZIZ uporabiti v kombinaciji z določbami ZPP tudi za odločanje o s tem postopkom povezanimi stroški. Izpodbijana stroškovna odločitev je torej ob uporabi določbe 158. člena ZPP odvisna od tega, ali je umik predloga za izvršbo takojšnja posledica dolžnikove izpolnitve obveznosti ali ne.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in sklep potrdi.

II. Stranki sami krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje upniku naložilo, da mora v roku 8 dni od prejema tega sklepa dolžniku povrniti nastale stroške postopka v višini 1.462,62 EUR, v primeru zamude s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Upnik se zoper sklep pritožuje iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu ZPP. Predlaga, da sodišče druge stopnje sklep spremeni tako, da povrnitev ugovornih stroškov zavrne.

3. Dolžnik v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče druge stopnje je izpodbijano odločitev preizkusilo v mejah uveljavljenih razlogov in glede tistih kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, oba v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju, v nadaljevanju ZIZ).

6. Sodišče prve stopnje je odločilo, da je upnik dolžan dolžniku povrniti nastale stroške ugovornega postopka. Pri tem je pravilno izhajalo iz stališča, da je za odločitev ključno vprašanje, ali je upnik te stroške dolžniku povzročil neutemeljeno (šesti odstavek 38. člena ZIZ). Določbe 38. člena ZIZ dodatno regulirajo posamične stroškovne obveznosti strank (predvsem upnika) v določenih fazah izvršilnega postopka z upoštevanjem njegovih posebnosti, vendar je predvsem v postopkih, ki tečejo na podlagi verodostojne listine, ko gre torej za kombiniran postopek, v katerem se s kondemnatornim delom sklepa o izvršbi najprej odloča o sami terjatvi, hkrati pa se za primer nastopa pravnomočnosti sklepa za to terjatev tudi že dovoli izvršba, treba ZIZ uporabiti v kombinaciji z določbami ZPP tudi za odločanje o s tem postopkom povezanimi stroški. Zato je sodišče kot podlago za presojo neutemeljenosti uporabilo določbo 158. člena ZPP, po kateri mora tožeča stranka, ki umakne tožbo, nasprotni stranki povrniti stroške, razen če jo je umaknila takoj, ko je tožena stranka zahtevek izpolnila.

7. Izpodbijana stroškovna odločitev je torej odvisna od tega, ali je umik predloga za izvršbo takojšnja posledica dolžnikove izpolnitve obveznosti ali ne. Edina izjema od siceršnje obveznosti povrnitve stroškov dolžniku je torej predvidena za primer umika zaradi dolžnikove izpolnitve. Upnik mora zato v svoji vlogi za umik o tem navesti dejstva in predložiti dokaze. Kot je ugotovilo že sodišče prve stopnje, je upnik v dani zadevi podal umik predloga za izvršbo brez obrazložitve, zato je sodišče prve stopnje tudi štelo, da je upnik dolžniku stroške ugovora povzročil neutemeljeno. Dolžnikov odziv v smislu vložitve ugovora je bil nujen, da je preprečil nastop pravnomočnosti sklepa o izvršbi in s tem zavaroval svoj pravni položaj, saj z umikom v trenutku vložitve ugovora dolžnik še ni bil seznanjen (ta mu je bil vročen 9. 1. 2023, to je po vložitvi ugovora dne 4. 1. 2023). Dolžnik je do stroškov upravičen, čeprav sodišče o ugovoru sicer ni odločalo. Nasprotni pritožbeni očitki so neutemeljeni.

8. S sklicevanjem na drugačno odločitev v zadevi VSM sklep I Ip 83/2015 z dne 20. 4. 2015 upnik pravilnosti izpodbijane odločitve, da mora dolžniku povrniti neutemeljeno povzročene ugovorne stroške, ni uspel izpodbiti. Sodna praksa namreč v Republiki Sloveniji ni formalni (obvezni) pravni vir, saj je glede na 3. člen Zakona o sodiščih sodnik pri opravljanju sodniške funkcije vezan na Ustavo in zakon, v skladu z Ustavo pa tudi na splošna načela mednarodnega prava in na ratificirane in objavljene mednarodne pogodbe. Poleg tega zgolj iz enega judikata tudi ni mogoče sklepati, da bi pri v njem zavzetem stališču šlo za ustaljeno sodno prakso, saj na primer iz judikatov VSL sklep 694/2017 z dne 18. 4. 2017 in sklep VSL sklep II Ip 837/2021 z dne 7. 9. 2021 izhaja drugačno stališče.

9. Po višini upnik dolžnikovih ugovornih stroškov, ki so mu naloženi v plačilo, konkretizirano ne izpodbija, ob uradnem preizkusu pa sodišče druge stopnje ugotavlja, da so odmerjeni pravilno in skladno z Odvetniško tarifo ter Zakonom o sodnih taksah.

10. Po pojasnjenem pritožba upnika ni utemeljena, sodišče druge stopnje pa tudi ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, zato je pritožbo zavrnilo in izpodbijano odločitev potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

11. Upnik s pritožbo ni uspel, zato sam krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ ter peti odstavek 38. člena ZIZ). Tudi dolžnik sam krije svoje stroške odgovora na pritožbo, saj v njem ni navedel nobenih dejstev, ki sodišču druge stopnje še ne bi bila poznana in s katerimi bi pripomogel k rešitvi zadeve, zato je bil le ta nepotreben (prvi odstavek 155. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

-------------------------------

(1) tako Vrhovno sodišče RS v odločbi opr. št. II Ips 454/2007 z dne 18. 3. 2010.

Zveza:

Zakon o izvršbi in zavarovanju (1998) - ZIZ - člen 15, 38, 38/6 Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 158, 158/1

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.