Jedro

Predlagateljica je po prejemu pozivnega sklepa navedla solastnike sosednje nepremičnine kot udeležence postopka na pasivni strani, ni pa kot udeleženke postopka označila AA, s katero sta solastnici parc. št. 1 k. o. X. AA predloga ni podpisala, zato v tem postopku ne more nastopati kot predlagateljica, čeprav bi se iz navedb predlagateljice dalo izluščiti, da je predlog vložen tudi v njenem interesu. Predlagateljica tudi ni poslala predloga s prilogami v zadostnem številu, da bi ga bilo mogoče vročiti vsem solastnikom sosednje parcele in še AA. Zato je prvo sodišče ravnalo pravilno, ko je predlog na podlagi 5. odstavka 108. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP zavrglo.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrglo predlagateljičin predlog za ureditev meje, ker ga še tudi po pozivu ni popravila tako, da bi bili v postopku udeleženi vsi solastniki zemljišč ob sporni meji.

2. V laični pritožbi predlagateljica navaja razloge, s katerimi utemeljuje svoje prepričanje, da geodet ni pokazal pravilne meje. Še ko je bil mož živ, so uredili parcele tako, da njihova zadostuje za potrebe hiše - dovoza in popravila. V času komasacije je prišlo do mnogih napak zaradi neusklajenih evidenc. Hoče le to, kar pripada k hiši, to je življenjsko pomembno. 30 let ni bilo sporno, da je del zemljišča od njenega moža, mož je skupaj z bratom, ki sedaj hoče to zemljišče, postavil ograjo. To je bilo vse uradno in knjiženo, zato meni, da bo sodišče lahko pravilno razsodilo, kot je bilo do sedaj po dokumentih.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče lahko odloči o sporni meji le na podlagi ustreznega predloga (vsaj) enega od upravičenih predlagateljev. Predlog za ureditev meje mora vsebovati zemljiškoknjižne podatke o zemljiščih, med katerimi je meja sporna, ime in priimek ter prebivališče lastnikov oziroma uporabnikov zemljišč, med katerimi je meja sporna, in razloge, zaradi katerih se predlaga ureditev meje v sodnem postopku (132. člen Zakona o nepravdnem postopku – ZNP). Sodišče prve stopnje je predlagateljico s sklepom z dne 26. 2. 2015 pravilno in jasno pozvalo, kaj mora vsebovati predlog, da ga bo lahko obravnavalo, in jo tudi poučilo, da bo, če ne bo v postavljenem roku 15 dni popravljen skladno z danimi napotili, predlog zavrglo na podlagi določb 108. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP)(1). Predlagateljica je po prejemu pozivnega sklepa navedla solastnike sosednje nepremičnine kot udeležence postopka na pasivni strani, ni pa kot udeleženke postopka označila AA, s katero sta solastnici parc. št. 1 k. o. X. AA predloga ni podpisala, zato v tem postopku ne more nastopati kot predlagateljica, čeprav bi se iz navedb predlagateljice dalo izluščiti, da je predlog vložen tudi v njenem interesu. Predlagateljica tudi ni poslala predloga s prilogami v zadostnem številu, da bi ga bilo mogoče vročiti vsem solastnikom sosednje parcele in še AA. Zato je prvo sodišče ravnalo pravilno, ko je predlog na podlagi petega odstavka 108. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP zavrglo.

5. Pritožnica razlogov sklepa, ki so narekovali izpodbijano odločitev, ne izpodbija. Vse pritožbene navedbe se nanašajo na utemeljevanje razlogov za sprejem take meritorne odločitve, kot jo želi predlagateljica. Sodišče je ravnalo pravilno, ko se z vsebino spora ni ukvarjalo. Na podlagi nepopolnega predloga ne more sprejeti meritorne odločitve. Pritožbene navedbe tako za izpodbijano odločitev niso relevantne in pritožbeno sodišče nanje ne bo odgovarjalo. Izpodbijani sklep je preizkusilo le glede uradoma upoštevnih kršitev, ki so taksativno naštete v drugem odstavku 350. člena ZPP. Ugotavlja, da je sklep o zavrženju predloga materialnopravno pravilen, pa tudi nobene uradoma upoštevne procesne kršitve sodišče prve stopnje ni zagrešilo. Zato je treba pritožbo kot neutemeljeno zavrniti in potrditi sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

Op. št. (1): ZPP se smiselno uporablja v nepravdnih postopkih, če ni z ZNP drugače določeno – 37. člen ZNP.