Jedro

Tožnik je v prošnji za dodelitev BPP, vloženi dne 11. 7. 2016, navedel, da prosi za dodelitev BPP za pravno svetovanje in zastopanje kot oškodovancu kot tožilcu v kazenskem postopku zoper obtoženega A.A. Enaka prošnja pa je že bila vložena, in sicer 13. 1. 2016 in o njej je organ za BPP odločil z odločbo Bpp 81/2016 z dne 6. 4. 2016. Ker je torej že bilo odločeno o prošnji tožnika, je po presoji sodišča organ ravnal pravilno, ko je ob upoštevanju določbe 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP tožnikovo vlogo zavrgel.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je Okrožno sodišče v Ljubljani prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) zavrglo.

2. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa pojasnjuje, da je Okrožno sodišče v Ljubljani dne 11. 7. 2016 prejelo prošnjo tožnika za dodelitev BPP za pravno svetovanje in zastopanje ter kot oprostitev plačila stroškov kot oškodovancu v kazenskem postopku pred Okrožnim sodiščem v Mariboru I K ..., zoper obtoženega A.A., zaradi kaznivega dejanja po prvem odstavku 228. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1). Organ za BPP je vpogledal v odločbo Okrožnega sodišča v Ljubljani Bpp 81/2016 z dne 6. 4. 2016, s katero je bila tožniku odobrena redna BPP za pravno svetovanje in zastopanje pred Okrožnim sodiščem v Mariboru I K ..., zaradi kaznivega dejanja po prvem odstavku 228. člena KZ-1, od 13. 1. 2016 dalje. V nadaljevanju se organ za BPP sklicuje na Zakon o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), ki v 4. točki prvega odstavka 129. člena ZUP določa, da organ s sklepom zahtevo zavrže, če se o isti upravni zadevi že vodi upravni ali sodni postopek, ali je bilo o njej že pravnomočno odločeno ali je bila izdana zavrnilna odločba in se dejansko stanje ali pravna podlaga, ni spremenilo. Organ za BPP je ugotovil, da gre za zahtevek, o katerem je že bilo v celoti odločeno; najprej je bila izdana ugodilna odločba, v nadaljevanju pa je bil odvetnik B.B. razrešen, ugotovljeno je bilo, da je bila BPP dodeljena neupravičeno. Prosilcu je torej že bila nudena ustrezna pravna pomoč, vendar je prišlo do razrešitve odvetnika zaradi razlogov na strani upravičenca in ker je šlo že za drugo razrešitev, je nastopila posledica neupravičene BPP po enajstem odstavku 30. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP). V predmetni zadevi po ugotovitvah tožene stranke prosilec postavlja enak zahtevek, iz podatkov v spisu drugačno dejansko stanje ne izhaja, v zadevi pa se tudi ni spremenila pravna podlaga zahtevka. Prošnja za dodelitev BPP je zato nedovoljena in se kot taka zavrže skladno s 1. točko drugega odstavka 37. člena ZBPP v zvezi s 4. točko prvega odstavka 129. člena ZUP.

3. Tožnik v tožbi poudarja, da mu je tožena stranka omejila pravico iz prvega odstavka 23. člena Ustave ter tudi pravico do sodnega varstva oz. pravico, ki mu je zagotovljena v prvem odstavku 6. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah (v nadaljevanju EKČP). Pravica do dostopa do sodišča je sestavni del pravice do sodnega varstva. Izjava sodišča, da je dodeljena neopravičena BPP ne drži, prav tako tudi ne izjava, da je do razrešitve odvetnika prišlo zaradi razlogov na strani prosilca. Z odločbami, ki jih navaja, je tožnik v nasprotju z Ustavo in zakonom prikrajšan za pravico do BPP. Tožnikov socialni položaj, premoženjsko stanje in dohodki se niso spremenili, zato je še vedno upravičen do BPP.

4. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila.

5. Tožba ni utemeljena.

6. Organ za BPP je svojo odločitev sprejel na podlagi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP, na podlagi katere organ najprej preizkusi zahtevo in jo s sklepom zavrže, če se o isti upravni zadevi že vodi upravni ali sodni postopek, ali je bilo o njej že pravnomočno odločeno, pa je stranka z odločbo pridobila kakšne pravice, ali so ji bile naložene kakšne obveznosti; enako ravna tudi, če je bila izdana zavrnilna odločba in se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, ni spremenilo.

7. Po vpogledu v upravni spis zadeve sodišče ugotavlja, da je tožnik v prošnji za dodelitev BPP, vloženi dne 11. 7. 2016, navedel, da prosi za dodelitev BPP za pravno svetovanje in zastopanje kot oškodovancu kot tožilcu v kazenskem postopku I K ... zoper obtoženega A.A.. Enaka prošnja pa je že bila vložena in sicer 13. 1. 2016 in o njej je organ za BPP odločil z odločbo Bpp 81/2016 z dne 6. 4. 2016. Tožniku je bila izdana ugodilna odločba, v nadaljevanju pa je bil izbrani odvetnik B.B. razrešen in ugotovljeno je bilo, da je bila BPP dodeljena neupravičeno (odločba Bpp 81/2016 z dne 9. 5. 2016).

8. Ker je torej že bilo odločeno o prošnji tožnika za dodelitev BPP v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja v kazenskem postopku Okrožnega sodišča v Mariboru I K ..., je po presoji sodišča organ za BPP ravnal pravilno, ko je ob upoštevanju določbe 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP, tožnikovo vlogo zavrgel. 9. Tožnik v tožbi ne ugovarja, da bi ne bilo o prošnji za BPP, ki se obravnava v konkretnem primeru in ki je navedena v izreku sklepa, že odločeno, in to na enaki dejanski in pravni podlagi. Ugovarja, da je bila BPP v prej izdanih odločbah, nezakonito ukinjena, vendar se pravilnost in zakonitost teh odločb v tem postopku ne presoja. V tem upravnem sporu se ugotavlja in presoja samo, ali je bilo o tožnikovi prošnji za BPP za pravno svetovanje in zastopanje pred Okrožnim sodiščem v Mariboru v zadevi I K ..., zaradi kaznivega dejanja po prvem odstavku 228. člena KZ-1 zoper obtoženega A.A., že odločeno. Iz enakega razloga pa tožnik tudi ne more biti uspešen z ugovorom, da se mu z izpodbijano odločitvijo krati pravica do sodnega varstva, tako kot tudi ne more uspeti z ostalimi, povsem splošnimi ugovori o kršitvi njegovih ustavnih pravic.

10. Ker torej ugovori, ki jih uveljavlja tožnik, niso utemeljeni, sodišče pa nepravilnosti, na katere pazi uradoma, tudi ni našlo, je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

11. Sodišče je na podlagi 2. alineje drugega odstavka 13. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) v zadevi odločilo po sodnici posameznici. Na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1 je v zadevi odločilo brez glavne obravnave.