Jedro

Pogoja za preložitev naroka (ki je izjema, zato jo je treba, kot vse izjeme, obravnavati restriktivno) sta dva: opravičilo samo in opravičljiv razlog za izostanek, pri čemer mora biti to opravičilo podprto z dokazom.

Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da tožena stranka odsotnosti ni opravičila skladno s 115. členom ZPP. Tožena stranka namreč ni predložila zdravniškega opravičila in tudi sicer iz dopisa, ki ga je posredovala sodišču, ni razvidno, da bi šlo za nenadno, nepredvidljivo bolezen, ki je toženi stranki onemogočala prihod na sodišče.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odločilo, da ostane sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 18515/2017-2 z dne 7. 3. 2017 v prvem in tretjem odstavku izreka v celoti v veljavi in toženi stranki naložilo, da je dolžna tožeči stranki plačati 4.276,10 EUR in zakonske zamudne obresti od 21. 4. 2016 do plačila ter izvršilne stroške v znesku 44,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 3. 2017 dalje do plačila, vse v roku 8 dni (I. točka izreka). Toženi stranki je naložilo, da je dolžna tožeči stranki plačati pravdne stroške v znesku 196,00 EUR, v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od devetega dne, šteto od vročitve sodbe, do plačila (II. točka izreka).

2. Zoper sodbo sodišča prve stopnje se je pravočasno pritožila tožena stranka. Gre za laično pritožbo, v kateri je tožena stranka ponavljala navedbe iz postopka na prvi stopnji in sicer, da je bil račun izdan za previsoki znesek, zato naj bi se tožeča stranka strinjala z znižanjem spornega računa za 35 %, ter da je del računa plačala družba G. d. o. o. Navedla je še, da se poravnalnega naroka zaradi bolezni ni mogla udeležiti. Smiselno je predlagala, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in sodbo sodišča prve stopnje spremeni tako, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne. Pritožbenih stroškov ni priglasila.

3. Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Tožeča stranka je trdila, da je toženi stranki izstavila račun za opravljeno storitev in v dokaz svojih trditev predložila dokaze (A1 – A8). Tožena stranka računa tožeče stranke ni zavrnila, niti mu ni ugovarjala, temveč ga je zavedla v knjigo DDV. V ugovoru zoper sklep o izvršbi je navajala, da se o računu, ki je bil podlaga za izdajo sklepa o izvršbi, ne more izjaviti, in da tožeča stranka (upnik) do nje nima nobene zapadle obveznosti. V vlogi, s katero je odgovorila na dopolnitev tožbe tožeče stranke je navedla, da je tožečo stranko telefonsko obvestila, da je izdani račun previsok (za 505,00 EUR) in v dokaz navedenega priložila elektronsko sporočilo z dne 9. 1. 2017 (B1). Z njim je dokazovala, da se je tožeča stranka strinjala, da se sporni račun zmanjša za 35 %. V drugi pripravljalni vlogi z dne 22. 8. 2017 je tožeča stranka pojasnila, da je toženi stranki obljubila popust v višini 35 %, če bo račun plačan naslednji dan, kar se ni zgodilo. Prav tako je navedla, da so v naročilnici (B2) navedene tri alineje, prva in druga s cenami in skupnim zneskom 3.000,00 EUR in 505,00 EUR, tretja alineja pa je brez cene, s pripombo, da bo izdelavo delavniške dokumentacije za Trafo postajo plačal G. d. o. o. Slednje se je tudi zgodilo, ko je G. d. o. o. plačal račun v znesku 650,00 EUR in DDV (A9 – A10). Enako je tožeča stranka trdila na naroku za glavno obravnavo 29. 9. 2017, ki se ga je udeležila le ona. Tožena stranka je namreč sodišču prve stopnje 28. 9. 2017 poslala dopis (list. št. 55), ki ga je sodišče prejelo na dan obravnave, v katerem je sodišče obvestila, da se zaradi bolezni ne more udeležiti naroka za glavno obravnavo.

6. Sodišče prve stopnje je po izvedenem dokaznem postopku sledilo tožeči stranki in zaključilo, da je tožeča stranka naročilo tožene stranke izpolnila in opravila storitev, tožena stranka pa ni uspela dokazati svojih ugovornih trditev, da naj bi ji tožeča stranka obljubila znižanje računa za 35 %, in da je bil račun previsok za 505,00 EUR za dodatna dela, ki jih je plačal G. d. o. o. Sodišče prve stopnje je namreč po izvedenem dokaznem postopku ugotovilo, da je bil račun v višini 650,00 EUR in DDV družbi G. d. o. o. izdan posebej (za izdelavo delavniške dokumentacije za Trafo postajo) in je bil le-ta tudi plačan. Tožena stranka zgolj s pritožbenim ponavljanjem njenih navedb iz postopka pred sodiščem prve stopnje, na katere je le-to odgovorilo, ne more uspešno izpodbiti njegove odločitve. V izogib ponavljanju se pritožbeno sodišče v celoti sklicuje na razloge izpodbijane sodbe (10. in 11. točka obrazložitve) in se jim pridružuje.

7. Sodišče lahko preloži narok, če je to potrebno za izvedbo dokazov, ali če so za to drugi upravičeni razlogi. Če stranka, zakoniti zastopnik, pooblaščenec, priča ali izvedenec ne pride na narok zaradi zdravstvenih razlogov, lahko sodišče narok preloži le, če je bolezen ali poškodba nenadna in nepredvidljiva ter ji onemogoča prihod na sodišče ali sodelovanje na naroku. Oseba mora predložiti zdravniško opravičilo, izdano na obrazcu v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno varstvo (prvi in drugi odstavek 115. člena ZPP). Pogoja za preložitev naroka (ki je izjema, zato jo je treba, kot vse izjeme, obravnavati restriktivno) sta dva: opravičilo samo in opravičljiv razlog za izostanek, pri čemer mora biti to opravičilo podprto z dokazom (VSRS Sodba II Ips 121/2016 z dne 8. 3. 2018). Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da tožena stranka odsotnosti ni opravičila skladno s 115. členom ZPP. Tožena stranka namreč ni predložila zdravniškega opravičila in tudi sicer iz dopisa, ki ga je posredovala sodišču, ni razvidno, da bi šlo za nenadno, nepredvidljivo bolezen, ki je toženi stranki onemogočala prihod na sodišče. Glede na navedeno sodišče prve stopnje pravilno ni ugodilo predlogu tožene stranke za preložitev naroka za glavno obravnavo in je narok opravilo v nenavzočnosti tožene stranke.

8. S tem je pritožbeno sodišče odgovorilo na vse pritožbene navedbe, ki so odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP).

9. Pritožbeni očitki niso utemeljeni, odločitev sodišča prve stopnje je materialno pravno pravilna in ni obremenjena z absolutnimi bistvenimi kršitvami določb pravdnega postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP). Zato je bilo treba pritožbo zavrniti in sodbo sodišča prve stopnje potrditi (353. člen ZPP).

10. Nobena stranka ni priglasila pritožbenih stroškov, zato je odločanje o njih odpadlo.