Jedro

Zaradi razveljavitve kazni zaplembe premoženja je odpadla pravna podlaga, zaradi česar imajo obsojenec oziroma njegovi dediči pravico do satisfakcije. To pa jim je po določbah ZIKS dolžan dati le tisti subjekt, ki je zaplenjeno premoženje prevzel. Tudi presoja obstoja dejanskih ali pravnih ovir za vrnitev v naravi je zato, ob upoštevanju določb ZIKS, mogoča le v razmerju do tistega subjekta, ki je premoženje prevzel. To pa je bila lahko le družbenopolitična skupnost (142. člen ZIKS). Trgovsko podjetje, ki med tovrstne pravne subjekte ne sodi, zato na podlagi določb ZIKS ne more biti zavezanec za vrnitev zaplenjenega premoženja niti v naravi, niti v obliki odškodnine.

Izrek

Reviziji se ugodi, sklepa sodišč druge in prve stopnje se v delu, ki se nanaša na Trgovsko podjetje T., Ljubljana, razveljavita in zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je ugodilo zahtevi predlagateljev, da se bivšima lastnikoma F.W. in V.W., roj. Š. vrnejo v last nepremičnine, vpisane pri vl. št. 70 k. o. ... z edino parc. št. 305/1 in vl. št. 390 k. o. ...z edino parc. št. 305/2. Hkrati je odredilo ustrezno vknjižbo lastninske pravice po pravnomočnosti prvostopnega sklepa. Sodišče druge stopnje je pritožbo Trgovskega podjetja T. L., zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

Proti pravnomočnemu sklepu sodišča druge stopnje je Trgovsko podjetje T. vložilo pravočasno revizijo in v njej uveljavljalo vse revizijske razloge. Napačen je zaključek sodišča, da mora Trgovsko podjetje T. vrniti del nepremičnin v naravi. Ta udeleženec namreč ne more biti po določbah Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij zavezanec niti v naravi, niti v obliki kapitalskega deleža. Nepremično premoženje je bilo pridobljeno na odplačen način proti izročitvi delnic, ki so bile nato s strani M. prodane delavcem Trgovskega podjetja T. Stališče sodišča druge stopnje, da prodaja delnic za odločitev ni pomembna zato, ker ni bila vpisana v sodni register, je napačno, saj vpis prenosa delnic ni konstitutivne narave. Sicer pa se po tedaj veljavnih predpisih prenos delnic sploh ni vpisoval v sodni register. Ker Trgovsko podjetje T. nikoli ni imelo družbenega kapitala, zanj določbe Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij sploh ne morejo veljati. Njegovi trajni viri sredstev imajo že od ustanovitve dalje prave lastnike. Vrnitev v naravi pa preprečuje tudi določba 16. člena Zakona o denacionalizaciji, ki ureja primere, ko se nacionalizirano premoženje nahaja v mešanem podjetju. V primeru mešanih podjetij pa se lahko nacionalizirano premoženje vrača le v obliki kapitalskega deleža. Za vrnitev v naravi tedaj obstajajo pravne ovire. Predlagatelji imajo zato le pravico do odškodnine. Reviziji naj se zato tako ugodi, da se predlog proti Trgovskemu podjetju T. v celoti kot neutemeljen zavrne.

Revizija je bila vročena predlagateljem, ki nanjo niso odgovorili, ter tedanjemu Javnemu tožilcu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavil (390. in 400. člen Zakona o pravdnem postopku - ZPP, v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku - ZPP, v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku - ZNP).

Revizija je utemeljena.

Kot je pravilno ugotovilo že pritožbeno sodišče, je potrebno utemeljenost predloga presojati izključno na podlagi določb Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij - ZIKS -, Uradni list SRS št. 17/78 - 8/90, Uradni list RS št. 12/92). Zato revizijske trditve, ki se nanašajo na določbe Zakona o denacionalizaciji, Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij in uredbe o vpisu podjetij v sodni register, za odločitev v tej nepravdni zadevi niso odločilnega pomena in revizijsko sodišče nanje ne odgovarja.

Predlagatelji so v predlogu jasno in opredeljeno navedli, da zahtevajo vrnitev zaplenjenega premoženja na podlagi 145. člena ZIKS. Ta določa, da je potrebno v primeru, ko je kazen zaplembe premoženja razveljavljena, zaplenjeno premoženje vrniti obsojencu oziroma njegovim dedičem. Če vrnitev zaplenjenega premoženja ali posameznih njegovih delov stvarno ali pravno ni več mogoča, mora povrniti dejansko vrednost tega premoženja po času izdaje sklepa o vrnitvi in po stanju v času zaplembe družbenopolitična skupnost, ki je premoženje prevzela.

Zaradi razveljavitve kazni zaplembe premoženja je odpadla pravna podlaga, zaradi česar imajo obsojenec oziroma njegovi dediči pravico do satisfakcije. To pa jim je po določbah ZIKS dolžan dati le tisti subjekt, ki je zaplenjeno premoženje prevzel. Tudi presoja obstoja dejanskih ali pravnih ovir za vrnitev v naravi je zato, ob upoštevanju določb ZIKS, mogoča le v razmerju do tistega subjekta, ki je premoženje prevzel. To pa je bila lahko le družbenopolitična skupnost (142. člen ZIKS). Trgovsko podjetje T., ki med tovrstne pravne subjekte ne sodi, zato na podlagi določb ZIKS ne more biti zavezanec za vrnitev zaplenjenega premoženja niti v naravi, niti v obliki odškodnine. Zaradi pomanjkanja pasivne legitimacije zato predlog v delu, ki se nanaša na Trgovsko podjetje T., na podlagi določb ZIKS ni utemeljen. Reviziji je bilo tedaj potrebno ugoditi, sklepa sodišč druge in prve stopnje pa v delu, ki se nanaša na Trgovsko podjetje T., Ljubljana, razveljaviti.

Kljub temu, da na podlagi določb ZIKS stvarna legitimacija Trgovskega podjetja T. ni podana, pa revizijsko sodišče predloga v delu, ki se nanaša na Trgovsko podjetje T. ni zavrnilo, ampak je odločilo, da se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Tako je ravnalo ob upoštevanju narave razmerij, ki se urejajo v nepravdnem postopku, ter položaja posameznih udeležencev v tem postopku, pa tudi dejstva, ki pa je v dosedanjem postopku ostalo nerazjasnjeno, da naj bi bil, vsaj potrditvah predlagateljev, glede istih nepremičnin proti udeležencem postopka v teku tudi postopek denacionalizacije.