Up-346/98

28.9.1999

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki jo zastopa B. B., odvetnik v Z. na seji senata dne 28. septembra 1999

s k l e n i l o :

Ustavna pritožba A. A. zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. II Cp 1007/98 z dne 9. 9. 1999 v zvezi s sklepom Okrajnega sodišča v Trebnjem št. Dn 1143/63 z dne 12. 11. 1963 se ne sprejme.

O b r a z l o ž i t e v

1.Sodišče druge stopnje je v zemljiškoknjižnem postopku zavrglo pritožničino pritožbo zoper sklep, s katerim je sodišče prve stopnje dovolilo, da se na spornih nepremičninah na podlagi prodajne pogodbe vpiše lastninska pravica kmetijske zadruge.

Sodišče je utemeljilo, da pritožnica nima pravnega interesa za izpodbijanje vpisa, saj se tudi, če bi njenemu predlogu bilo ugodeno, njen pravni položanj ne bi izboljšal. Na spornih nepremičninah so namreč naknadno lastninsko pravico pridobili drugi kupci in njihove lastninske pravice ni mogoče izbrisati.

2.V ustavni pritožbi pritožnica navaja, da je sporna nepremičnina bila v lasti njenega očeta in njene stare mame ter da se leta 1963 sklenjena prodajna pogodba sploh ni nanašala na to nepremičnino in torej za vpis lastninske pravice zadruge ni bilo nobenega pravnega naslova. Navaja, da ji je bil zemljiškoknjižni sklep vročen šele leta 1997, pritožba zoper ta sklep je bila zato pravočasna, prav tako pa ji po njenem mnenju ni mogoče odreči pravnega interesa za vložitev pritožbe. Meni, da ima nepravnomočnost vpisa za posledico neveljavnost vseh nadaljnjih vpisov. Navaja, da ni v enakopravnem položaju z drugimi udeleženci sodnih postopkov, saj bi morala sodišča pritožbe obravnavati vsebinsko, meritorno. S tem, ko za prenos lastninske pravice ni bilo nobenega pravnega temelja, naj bi bilo kršeno pravilo, da se lastninska pravica lahko odvzame le na zakonit način. Meni, da so ji z izpodbijanim sklepom kršene pravica do enakosti pred zakonom po 14. členu Ustave, pravica do enakega varstva pravic v postopku po 22. členu Ustave, pravica do zasebne lastnine in dedovanja po 33. členu Ustave, pa tudi ostale ustavne določbe, ki urejajo človekove pravice in svoboščine.

3.Ni v nasprotju s pravico do sodnega varstva po 23. členu Ustave, pravico do enakega varstva pravic po 22. členu Ustave in pravico do pritožbe po 25. členu Ustave, če se za opravo procesnih dejanj, tudi za vložitev pritožbe zahteva pravovarstveni interes. Prav tako ni v nasprotju z navedenimi ustavnimi pravicami pravno stališče, da pravovarstvenega interesa za vložitev pritožbe nima tisti, katerega pravni položaj se z ugoditvijo pritožbi ne bi izboljšal. Za takšen primer pa gre, kot je dovolj izčrpno obrazložilo sodišče druge stopnje, tudi v obravnavani zadevi. Tudi o kršitvi pravice do zasebne lastnine in pravice do dedovanja po 33. členu Ustave ni mogoče govoriti. Možnost, da se nezakonitost vpisa v zemljiško knjigo v obravnavani zadevi odpravi, preprečuje varstvo pridobljenih pravic tretjih oseb, ki so naknadno v dobri veri pridobile lastninsko pravico na sporni nepremičnini. Takšno stališče je v skladu s 15. členom Ustave, na katerega se sicer v ustavni pritožbi sklicuje tudi pritožnica, da so človekove pravice in temeljne svoboščine omejene z enako močnimi pravicami drugih ljudi.

4.Ker z izpodbijanim sklepom očitno niso bile kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo.

5.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alinee drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - ZUstS) v sestavi: predsednik senata dr. Lojze Ude ter člana Franc Testen in dr. Dragica Wedam-Lukić. Namestnica predsednika senata:

dr. Dragica Wedam - Lukić