Jedro

Dokazno breme izpolnjevanja pogojev za vložitev tožbe zaradi molka drugostopenjskega organa je na strani tožnika, ki mora ob vložitvi tožbe oziroma najpozneje v roku, ki mu ga postavi sodišče v pozivu za odpravo pomanjkljivosti tožbe, predložiti kopijo pritožbe in zahteve drugostopenjskemu organu, da odloči v nadaljnjih sedmih dneh, z dokaziloma o njuni vložitvi ter tudi izkazati, da je pred vložitvijo tožbe ta rok brezuspešno potekel. Sodišče prve stopnje bi moralo svojo odločitev opreti na določbo 2. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1, ker je bila v primeru, kot je obravnavani, tožba vložena prezgodaj.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z v uvodu tega sklepa navedenim sklepom je prvostopenjsko sodišče na podlagi določbe 4. točke prvega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrglo tožnikovo tožbo, vloženo zaradi molka drugostopenjskega organa in zavrnilo njegov stroškovni zahtevek.

2. Sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijanega sklepa pojasnjuje, da je tožnik vložil tožbo zaradi molka drugostopenjskega organa, potem ko na njegovo zahtevo organ prve stopnje ni izdal odločbe za potrebna gojitvena dela in obnovo gozda za parcelo št. ..., k. o. ... za leto 2004 ter na njegovo pritožbo zaradi molka prvostopenjskega organa odločbe ni izdal niti drugostopenjski organ, in to tudi ne na zahtevo za izdajo odločbe v nadaljnjih sedmih dneh. Sklicuje se na določbi drugega in četrtega odstavka 28. člena ZUS-1 in ugotavlja, da tožnik tudi po dopolnitvi tožbe in razjasnitvi njene vsebine ni izpolnil formalnih pogojev za tožbo zaradi molka organa. Predložil ni niti zahteve za izdajo odločbe, ki naj bi jo pri prvostopenjskem organu vložil v letu 2003 niti zahteve drugostopenjskemu organu zaradi molka prvostopenjskega organa, za zahtevo drugostopenjskemu organu za odločitev v nadaljnjih sedmih dneh z dne 9. 4. 2010 pa tudi ni izkazal, da jo je vložil. Formalnih pogojev za vložitev takšne tožbe ni izkazal niti s predložitvijo drugih listin, pri čemer je dokazno breme na tožniku. Sodišče prve stopnje še dodaja, da iz odgovora tožene stranke na tožbo izhaja, da Zavod za gozdove Slovenije (v nadaljevanju ZGS) v letu 2004 od tožnika ni prejel nobene vloge za izvajanje gojitvenih in varstvenih del v njegovih gozdovih ter da se odločbe za gojitvena dela, ki jih je treba izvesti v tekočem letu, izdajajo za tekoče leto in ne za nazaj. Sodišče prve stopnje je ob predhodnem preizkusu tožbo zavrglo. Zahtevek za povrnitev stroškov sodnega postopka je zavrnilo na podlagi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1. 3. Zoper sklep prvostopenjskega sodišča tožnik vlaga pritožbo zaradi zmotno ugotovljenega dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Sklicuje se na določbo tretjega odstavka 28. člena ZUS-1 in zatrjuje, da je poslal potrdilo o vložitvi vloge, drugostopenjski organ pa je bil dne 9. 4. 2010 pozvan, naj odloči v nadaljnjih sedmih dneh in oboje prilaga pritožbi. Dodaja še, da se odločbe za potrebna gojitvena dela na podlagi 17. člena Zakona o gozdovih (v nadaljevanju ZG) izdajo pri odkazilu drevja, izvedenem leta 1998, nato pa se izdajo odločbe o ponovitvah gojitvenih del in stranki sploh ni treba podajati vloge. Kljub podani vlogi pa organ ni izvedel ugotovitvenega postopka, ki bi ga moral, če že leta 1998 ni izdal predpisane odločbe. Tako so bila dela izvedena, o čemer je bil dne 16. 11. 2004 obveščen organ, ki del ne izvaja kot to določa 76. člen ZG, kar pa ni stvar stranke. Zahteva povrnitev stroškov postopka.

4. Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

K I. točki izreka:

5. Pritožba ni utemeljena.

6. V obravnavani zadevi je sporno, ali so izpolnjeni pogoji za vložitev tožbe zaradi molka drugostopenjskega organa na podlagi določb 28. člena ZUS-1. Dokazno breme izpolnjevanja teh pogojev je na strani tožnika, ki mora ob vložitvi tožbe oziroma najpozneje v roku, ki mu ga postavi sodišče v pozivu za odpravo pomanjkljivosti tožbe, predložiti kopijo pritožbe in zahteve drugostopenjskemu organu, da odloči v nadaljnjih sedmih dneh, z dokaziloma o njuni vložitvi ter tudi izkazati, da je pred vložitvijo tožbe ta rok brezuspešno potekel. 7. Drugi odstavek 28. člena ZUS-1 določa, da če organ druge stopnje v dveh mesecih ali pa v krajšem, s posebnim predpisom določenem roku ne izda odločbe o strankini pritožbi zoper odločbo prve stopnje in če je tudi na novo zahtevo ne izda v nadaljnjih sedmih dneh, sme stranka sprožiti upravni spor, kot če bi bila njena pritožba zavrnjena. V četrtem odstavku istega člena pa je določeno, da če organ prve stopnje, zoper katerega odločbo je dopustna pritožba, ne izda odločbe o zahtevi v dveh mesecih ali pa v krajšem, s posebnim predpisom določenem roku, ima stranka pravico obrniti se s svojo zahtevo na organ druge stopnje, ki je v tem primeru pristojen za odločanje. Zoper odločbo organa druge stopnje sme stranka sprožiti upravni spor; če so izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka tega člena, pa sme sprožiti upravni spor tudi, kadar ta organ ne izda odločbe.

8. Tožnik v tožbi ni izkazal, da je na drugostopenjski organ vložil pritožbo in zahtevo za odločitev v nadaljnjih sedmih dneh niti da je ta rok pred vložitvijo tožbe potekel, ne da bi tožena stranka izdala odločbo. Zato ga je sodišče prve stopnje pravilno pozvalo na dopolnitev nepopolne tožbe na podlagi prvega odstavka 31. člena ZUS-1. Brez predložitve dokazil namreč ni moglo preizkusiti, ali so izpolnjeni pogoji za tožbo zaradi molka organa. Tožnika je v pozivu na dopolnitev vloge tudi izrecno opozorilo na posledice, če pomanjkljivosti tožbe ne bo odpravil. 9. Tudi po presoji Vrhovnega sodišča je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da tožnik ni uspel izkazati izpolnjevanja pogojev za vložitev tožbe zaradi molka (drugostopenjskega) organa v zvezi z neizdajo odločb za potrebna gojitvena in varstvena dela na parceli št. ..., k. o. ... za leto 2004. Tožbi je priložil le odločbo ZGS z dne 27. 10. 2003 (za leto 2003), po pozivu sodišča prve stopnje na odpravo pomanjkljivosti vložene tožbe s predložitvijo dokazil pa je posredoval sklep sodišča prve stopnje I U 580/2010-7 z dne 1. 7. 2010 (o ustavitvi postopka na podlagi četrtega odstavka 39. člena ZUS-1), ponovno zgoraj navedeno odločbo z dne 27. 10. 2003, odgovor ZGS tožniku in A. A. v zvezi z njunim dopisom za plačilo subvencij za izvedena gojitvena in varstvena dela z dne 2. 10. 2008 (s pripisom tožnika, da gre za odgovor na dopis iz leta 2008, ne iz leta 2004), poziv tožene stranke prvostopenjskemu organu za sporočitev razlogov za neizdajo odločb z dne 22. 1. 2010 v zvezi s pritožbami z dne 14. 12. 2009 in 13. 1. 2010 zaradi molka organa (na hrbtni strani te vloge se nahajata fotokopiji potrdil o oddaji priporočene pošiljke z dne 23. 12. 2003 in 16. 11. 2004 – ne 18. 11. 2004, kot je očitno pomotoma navedlo sodišče prve stopnje), zahtevo toženi stranki za odločitev v nadaljnjih sedmih dneh z dne 9. 4. 2010 (brez dokazila o vložitvi te zahteve, s pripisom, da je vloge in pritožbe do novembra 2010 pošiljal z navadno pošto in dokazil nima), na hrbtni strani te vloge pa se nahaja pojasnilo tožene stranke z dne 12. 5. 2010 glede neizdaje odločb o gojitvenih delih za parcelo ..., k. o. ... oziroma za druge tožnikove parcele. S temi listinami, predloženimi po pozivu sodišča, pa tožnik, kot je to pravilno ugotovilo in obrazložilo tudi prvostopenjsko sodišče, ni izkazal vložitve zahteve za izdajo odločbe, ki naj bi jo pri prvostopenjskem organu vložil v letu 2003 (za potrebna gojitvena in varstvena dela na konkretni parceli v letu 2004) niti zahteve drugostopenjskemu organu zaradi molka prvostopenjskega organa, prav tako pa ni izkazal, da je zahtevo drugostopenjskemu organu za odločitev v nadaljnjih sedmih dneh z dne 9. 4. 2010 dejansko vložil. Zato ni izkazal izpolnjevanja pogojev za vložitev tožbe zaradi molka (drugostopenjskega) organa glede izdaje odločb za gojitvena in varstvena dela na parceli št. ..., k. o. ... za leto 2004. Kot je pojasnila tožena stranka v odgovoru na tožbo, se odločbe za gojitvena dela izdajajo za tekoče leto, ZGS pa v letu 2004 ni prejel nobene vloge tožnika za izvajanje gojitvenih in varstvenih del v njegovih gozdovih, niti mu ni bila takšna odločba v letu 2004 izdana po uradni dolžnosti.

10. Tožnik se tudi neutemeljeno sklicuje na določbe tretjega odstavka 28. člena ZUS-1, ki določa, da sme po prejšnjem odstavku ravnati tožnik tudi, če organ prve stopnje ne izda odločbe, zoper katero ni pritožbe, ter v primeru, če organ v treh letih od začetka postopka ni izdal dokončnega upravnega akta, ne glede na to, ali so v tem postopku že bila uporabljena redna ali izredna pravna sredstva, razen če je bil postopek ustavljen.

11. V navedeni določbi ZUS-1 ureja tožbo zaradi molka organa v enostopenjskem upravnem postopku in tožbo zaradi neizdaje dokončnega upravnega akta v treh letih. Določbo o tožbi zaradi neizdaje dokončnega upravnega akta je treba razlagati v povezavi z določbo prvega odstavka 5. člena ZUS-1, ki določa, da se v upravnem sporu akti, s katerimi je upravni akt na podlagi rednih ali izrednih pravnih sredstev odpravljen ali razveljavljen, lahko izpodbijajo samo, če je bil z njimi postopek odločanja o zadevi končan. Če organ v treh letih od začetka postopka, ne glede na to, ali so v tem postopku že bila uporabljena redna ali izredna pravna sredstva, ni izdal dokončnega upravnega akta v smislu drugega in tretjega odstavka 2. člena ZUS-1, to je takšnega, s katerim je organ odločil o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne osebe ali druge osebe, ki je lahko stranka v postopku izdaje akta, in zoper katerega ni mogoče vložiti rednih pravnih sredstev, lahko stranka po določbi tretjega odstavka 28. člena ZUS-1 vloži tožbo zaradi molka organa, zoper katerega odločbo ni pritožbe. V dvostopenjskem upravnem postopku, kakršen je tudi obravnavani primer, je to drugostopenjski organ, glede katerega pa mora stranka prav tako izkazati obstoj predpostavk za tožbo zaradi molka organa iz drugega odstavka 28. člena ZUS-1. To je, da je pri njem vložila pritožbo in po preteku predpisanega roka novo zahtevo za odločitev v zadevi. Tega pa tožnik ni izkazal. 12. Tožnik v pritožbi navaja, da prilaga vlogo z dne 23. 12. 2003, opomin z dne 16. 4. 2004 in zahtevo za odločitev v nadaljnjih sedmih dneh. Dejansko pa prilaga vlogo, datirano z 28. 4. 2011 (v kateri sicer omenja zahtevo za izdajo odločb z dne 23. 12. 2003), na katere hrbtni strani je fotokopija potrdila o oddaji priporočene pošiljke z dne 9. 5. 2011 ter opomin pred tožbo, brez datuma, na katerega hrbtni strani se nahaja zahteva tožnika in A. A. ZGS z dne 28. 10. 2003 za izdajo odločb za tam navedena potrebna dela na njunih parcelah, brez dokazila o vložitvi. Po prvem odstavku 74. člena ZUS-1 sme pritožnik v pritožbi navajati nova dejstva in dokaze le, če izkaže za verjetno, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti oziroma predložiti do konca glavne obravnave, če je postopek tekel brez glavne obravnave, pa do konca postopka na prvi stopnji, česar pa tožnik v obravnavani zadevi ni storil. 13. Sodišče prve stopnje je glede na navedeno ravnalo pravilno, ko je ob predhodnem preizkusu tožbo zavrglo. To je sicer storilo na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1, po kateri se tožba zavrže, če akt, ki se izpodbija s pritožbo, ni upravni akt oziroma akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu. Po presoji Vrhovnega sodišča pa bi sodišče prve stopnje moralo svojo odločitev opreti na določbo 2. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1, ker je v primeru, kot je obravnavani, tožba bila vložena prezgodaj. Ker gre v obeh primerih za enako odločitev, to na odločitev Vrhovnega sodišča ni vplivalo. Tako stališče je Vrhovno sodišče že zavzelo v več zadevah (I Up 338/2010 z dne 22. 4. 2011, I Up 347/2008 z dne 24. 7. 2008 in I Up 740/2007 z dne 4. 2. 2009).

14. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep prvostopenjskega sodišča na podlagi 76. člena v zvezi z drugim odstavkom 82. člena ZUS-1. K II. točki izreka:

15. Tožnik s pritožbo ni uspel, zato v skladu s prvim odstavkom 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena Zakona o pravdnem postopku in prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 sam trpi svoje stroške pritožbenega postopka.