Jedro

Prepoved nelojalne konkurence ne varuje le tržnih konkurentov, ampak tudi druga podjetja, potrošnike in javni interes, zato je treba primernost oziroma pričakovanost ravnanja, kot enega od opredelilnih elementov pravnega standarda dobrega poslovnega običaja, presojati tudi v luči teh ostalih interesov.

Pravilo menjave jeklenk (oziroma ponudnikov plina), za kakršnega se v tem sporu zavzema tožeča stranka, končnim kupcem (potrošnikom) s tem, ko novim ponudnikom (oziroma njihovim distributerjem) prepoveduje, da bi za potrošnike uredili prenehanje razmerja s prejšnjim ponudnikom, otežuje menjavo ponudnikov, še posebej v primerjavi z dobavami drugih stvari. Tudi zato takšno pravilo ne more predstavljati dobrega poslovnega običaja.

Izpodbijana odločitev prvostopenjskega sodišča, da se s samim prevzemanjem tujih jeklenk še ni uresničil dejanski stan nelojalne konkurence, je pravilna in zakonita.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba (II. in IV. točka izreka).

II. Tožeča stranka mora v 15 dneh od vročitve te sodbe povrniti toženi stranki stroške odgovora na pritožbo v znesku 564,70 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka.

Obrazložitev

Odločitev sodišča prve stopnje in pritožba

1. Sodišče prve stopnje je ustavilo postopek v delu, ki se nanaša na zahtevek za izročitev jeklenk (I. točka izreka) in postopek po sklepu o začasni odredbi, razveljavilo opravljena dejanja zavarovanja in zavrglo ugovor tožene stranke zoper sklep o začasni odredbi (III. točka izreka). Tožbeni zahtevek, po katerem se tožencu prepoveduje, samemu ali preko tretjih oseb, prevzemanje zelenih plinskih jeklenk v posest ali imetništvo tako od pravnih kot od fizičnih oseb, je prvostopenjsko sodišče zavrnilo (II. točka izreka). Odločilo je tudi o stroških postopka (IV. točka izreka sodbe).

2. Zoper sodbo je tožeča stranka vložila pritožbo in iz vseh pritožbenih razlogov izpodbijala odločitev sodišča prve stopnje v II. in IV. točki izreka. Predlagala je, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in sodbo sodišča prve stopnje spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi, toženi stranki pa naloži povrnitev pravdnih stroškov. Podrejeno je predlagala razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje.

3. Pritožba je bila vročena toženi stranki, ki je v odgovoru predlagala njeno zavrnitev in priglasila stroške pritožbenega postopka.

Utemeljenost pritožbe

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Da bi bilo podano dejanje nelojalne konkurence, mora iti za (1) dejanje, ki ga stori podjetje, (2) pri nastopanju na trgu, (3) v nasprotju z dobrimi poslovnimi običaji, (4) s katerim se povzroči ali utegne povzročiti škodo drugim podjetjem (drugi odstavek 63a. člena ZPOmK-11).

6. Glavni očitek, ki ga tožeča stranka tudi še v pritožbi naslavlja na toženca, je v tem, da toženec pri prevzemanju (oziroma menjavi) njenih jeklenk s tem, ko je končnim kupcem zamenjal njene jeklenke za jeklenke drugega ponudnika plina, namesto da bi končni kupci najprej tožeči stranki sami vrnili njene jeklenke in za to od nje dobili po 10 EUR za jeklenko, nato pa bi ta znesek plačali tožencu kot kavcijo za jeklenko drugega ponudnika, ni ravnal po pravilih. Vendar to pravilo, tudi po presoji pritožbenega sodišča, ne predstavlja poštenega tržnega obnašanja oziroma dobrega poslovnega običaja, njegova kršitev pa ne dejanja nelojalne konkurence.

7. Dober poslovni običaj je pravni standard, katerega vsebino je treba določiti v vsakem posameznem primeru. Pravna teorija ga opredeljuje kot določeno ravnanje, ki se pričakuje med gospodarskimi subjekti.2

8. Pritožnica ne zanika, da lahko končni kupec (potrošnik) pri dobavah drugih stvari (električne energije, zemeljskega plina in telekomunikacijskih storitev) za ureditev prenehanja razmerja s prejšnjih ponudnikom pooblasti novega ponudnika. Po prepričanju drugostopenjskega sodišča gre za razmerja, ki so v bistvenih značilnostih podobna dobavi plina v jeklenkah. Tako kot pri dobavi plina v jeklenkah gre tudi pri teh dobavah za trajnejša razmerja med ponudniki (dobavitelji) na eni strani in končnimi kupci (potrošniki) na drugi strani. Za vsa je značilno, da predmet dobave do končnega kupca dostavijo dobavitelji in pri vseh je za prenehanje poslovnega razmerja potrebna kupčeva aktivnost - za odstop od pogodbe mora končni kupec podati odstopno izjavo, ali pa, kot v primeru dobave plina v jeklenkah, vrniti jeklenko. To, da pri odstopu od pogodbe o dobavi električne energije končnemu kupcu ni potrebno vrniti nobene (fizične) stvari, na kar se sklicuje pritožnica, zato ni bistveno. Tudi dejstvo, da električne energije končnemu kupcu ne moreta istočasno dobavljati dva ponudnika, medtem ko je pri dobavi plina v jeklenkah to možno, predstavlja le navidezno razliko med položajema, saj za kaj takega (za koriščenje plina od dveh dobaviteljev) končni kupec nima nobene razumne potrebe. Pritožbeni očitek o napačnosti primerjave z dobavitelji električne energije, zemeljskega plina in telekomunikacijskih storitev, se tako pokaže kot neutemeljen. Ker gre za ravnanje, ki je na trgu običajno, tudi tožencu ni mogoče očitati nepoštenosti (samo zato), ker je od končnih kupcev prevzemal jeklenke tožeče stranke.3

9. Ker prepoved nelojalne konkurence ne varuje le tržnih konkurentov, ampak tudi druga podjetja, potrošnike in javni interes, je treba primernost oziroma pričakovanost ravnanja, kot enega od opredelilnih elementov pravnega standarda dobrega poslovnega običaja, presojati tudi v luči teh ostalih interesov.4 Ni dvoma, da pravilo menjave jeklenk (oziroma ponudnikov plina), za kakršnega se v tem sporu zavzema tožeča stranka, končnim kupcem (potrošnikom) s tem, ko novim ponudnikom (oziroma njihovim distributerjem) prepoveduje, da bi za potrošnike uredili prenehanje razmerja s prejšnjim ponudnikom, otežuje menjavo ponudnikov, še posebej v primerjavi z dobavami drugih stvari. Tudi zato takšno pravilo ne more predstavljati dobrega poslovnega običaja.

10. Tožbeni zahtevek tožeče stranke v tej zadevi se glasi (le) na prepoved prevzemanja jeklenk tožeče stranke. Da bi tožeča stranka z njim uspela, bi morala dokazati, da očitano ravnanje, torej prevzemanje njenih jeklenk, ustreza vsem elementom generalne klavzule iz drugega odstavka 63a. člena ZPOmK-1. Kot rečeno, ji tega v tem postopku ni uspelo. Prevzemanja jeklenk v posest pa ni mogoče enačiti z zadrževanjem tujih jeklenk v svoji posesti ali z njihovim izločanjem iz obtoka.5 Zato pritožnica s sklicevanjem na toženčev namen, in sicer na to, da toženec prevzetih jeklenk ni nameraval vrniti, da se je upiral njihovemu vračilu in da jih je za dve leti izločil iz obtoka, pa tudi na to, da si je prizadeval, da bi čim več potrošnikov zamenjalo ponudnika, v tem sporu ne more doseči zase ugodne odločitve.

11. Vprašanje o tem, kakšne obveznosti so prevzeli končni kupci v pogodbenem razmerju s tožečo stranko (in sklicevanje tožeče stranke na Potrdila o vplačanih kavcijah), bi bilo lahko pravno odločilno kvečjemu v razmerju med končnimi kupci in tožečo stranko, ne pa v razmerju med strankama tega konkurenčnega spora.6 Zato to, da sodišče prve stopnje v razlogih sodbe ni izrecno obravnavalo dokazne vrednosti Potrdila o vplačani kavciji, še ne more pomeniti kršitve pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

Sklepno

12. Pritožbeni očitki torej niso utemeljeni. Izpodbijana odločitev prvostopenjskega sodišča, da se s samim prevzemanjem tujih jeklenk še ni uresničil dejanski stan nelojalne konkurence iz drugega odstavka 63a. člena ZPOmK-1, je pravilna in zakonita. Ker pritožbeno sodišče niti ob uradnem preizkusu sodbe ni zasledilo nobenih kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP, je pritožbo zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo, tako kot mu to nalaga določba 353. člena ZPP.

Pritožbeni stroški

13. V skladu s prvim odstavkom 165. člena ZPP je pritožbeno sodišče odločilo tudi o stroških, ki so nastali v pritožbenem postopku. Tožeča stranka, ki s pritožbo ni uspela, v skladu s prvim odstavkom 154. člena ZPP sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

14. Toženi stranki, ki je na pritožbene navedbe vsebinsko obrazloženo odgovorila, pa je pritožnica dolžna povrniti njene stroške pritožbenega postopka (II. točka izreka, 155. člen ZPP). Ti so odmerjeni v skladu z Zakonom o odvetniški tarifi in znašajo 564,70 EUR (544,70 EUR za nagrado za postopek s pritožbo in 20 EUR za materialne stroške). Tožeča stranka mora toženi stranki povrniti ta znesek v roku 15 dni, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 16. dne po vročitvi te sodbe tožeči stranki do plačila.

1 Primerljivo tudi določba drugega odstavka 13. člena do 23. 10. 2015 veljavnega Zakona o varstvu konkurence. 2 Glej dr. Vesna Kranjc, v: Poslovni običaji in gospodarske pogodbe, GV Ljubljana, 1998, stran 63. 3 Še več - samo s tem, ko je toženec jeklenke tožeče stranke prevzemal direktno od končnih kupcev, namesto da bi jih kupci sami vračali tožeči stranki, ne tožeči stranki ne drugim podjetjem ni mogla nastati nobena škoda, saj bi do prenehanja pogodbenega razmerja med končnimi kupci in tožečo stranko prišlo ne glede na način vrnitve jeklenke tožeči stranki (po končnem kupcu samem ali po tožencu). 4 Glej dr. Bojan Zabel, v: Zakon o varstvu konkurence s komentarjem, Zakon o trgovini s komentarjem, GV 1993, Ljubljana, 2. točka uvodnega poglavja, stran 9 in stališče, izraženo v sodbi Vrhovnega sodišča Republike Slovenije III Ips 51/2013 z 19. 5. 2015. 5 Enako: sodba Vrhovnega sodišča Republike Slovenije III Ips 51/2013 z 19. 5. 2015 in sodba Višjega sodišča v Kopru Cpg 336/2015. 6 Pa tudi sicer to, če bi se kupec tožeči stranki s Potrdilom o vplačani kavciji zavezal, da bo sam vrnil jeklenko, še ne bi pomenilo, da jeklenke v kupčevem imenu tožeči stranki ne bi smel vrniti kdo drug.