Jedro

Eden o tožbenih zahtevkov je bil postavljen v tolarski protivrednosti določene vsote DEM, drugi pa ni bil denarni zahtevek, tožnik pa je navedel, da je pripravljen namesto izpolnitve sprejeti tolarsko protivrednost določene vsote DEM, zato je sodišče neutemeljeno pozvalo tožečo stranko, da navede vrednost spornega predmeta.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep o ustavitvi postopka (1. tč. izreka) razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi 4. odst. 109. čl. ZPP ustavilo pravdni postopek.

Proti sklepu je tožeča stranka vložila pritožbo, v kateri zatrjuje, da ni bilo razloga za takšno ravnanje sodišča, saj bi sodišče lahko tudi samo ocenilo vrednost spornega predmeta, ker je znesek bil naveden v DEM.

Pritožba je utemeljena.

Tožnik mora v tožbi navesti vrednost spornega predmeta, če predmet tožbenega zahtevka ni denarni znesek (2. odst. 186. čl. ZPP). Zmoten je zaključek sodišča prve stopnje, da tožbeni zahtevek v tej zadevi ni denarni zahtevek. Tožbeni zahtevek pod tč. 2 je denarni zahtevek, ki je sicer postavljen v tolarski protivrednosti določene vsote DEM.

Kot vrednost spornega predmeta se pri tem vzame tolarska protivrednost določene vsote DEM na dan vložitve tožbe (2. odst. 15. čl. ZPP). Tudi za tožbeni zahtevek pod tč. 3 je mogoče ugotoviti vrednost spornega predmeta in sicer se vzame kot vrednost tega zahtevka tolarska protivrednost 50.000 DEM na dan vložitve tožbe (1. odst. 40. čl. ZPP v zvezi s 2. odst. 15. čl. ZPP). Sodišče prve stopnje tako ni imelo podlage, da je tožečo stranko pozvalo k popravi tožbe oziroma, da sporoči vrednost spornega predmeta in zato tudi ni bilo razloga za to, da je tožbo štelo za umaknjeno.

Pritožbeno sodišče je zato pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep o ustavitvi postopka razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. tč. 380. čl. ZPP).