Jedro

V skladu z 89. členom Zakona o delovnih razmerjih (ZDR (1990) - Ur.l. RS, št. 14/90, 5/91 in 71/93) se lahko disciplinski ukrep prenehanje delovnega razmerja izreče za vse hujše kršitve delovnih obveznosti, določene z zakonom, kolektivno pogodbo oziroma splošnih aktom, če je bilo s storitvijo ali opustitvijo dejanja ogroženo življenje in zdravje delavcev ali drugih delovnih ljudi, povzročena ali bi lahko bila povzročena večja škoda, ogrožen ali bi lahko bil bistveno moten delovni proces v organizaciji oziroma pri delodajalcu ali kako drugače bistveno oteženo poslovanje organizacije oziroma delodajalca.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožnikov tožbeni zahtevek za razveljavitev disciplinskih sklepov tožene stranke z dne 1.12.1997 in z dne 24.12.1997, s katerima je bil tožniku izrečen disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja s pogojno odložitvijo izvršitve za dobo šestih mesecev. Navedena sklepa je glede izrečenega disciplinskega ukrepa vzdržalo v veljavi ne glede na to, da je tožnika oprostilo disciplinske odgovornosti za protipravno prilastitev 100 kg Val-laka za parket, ob hkratni ugotovitvi, da je tožena stranka tožniku utemeljeno očitala protipravno prisvojitev nekoliko manjših količin dveh drugih izdelkov povezane družbe, do katerih je imel tožnik dostop v zvezi s svojim delom pri toženi stranki.

Sodišče druge stopnje je zavrnilo tožnikovo pritožbo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožnik revizijo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Sodišču očita, da so razlogi izpodbijane sodbe o odločilnih dejstvih med seboj v nasprotju, tako, da se sodba glede očitka protipravne prisvojitve ne da preizkusiti. Hkrati sodišče ni upoštevalo absolutno bistvene kršitve določb predhodnega disciplinskega postopka pri toženi stranki, ko so na odločanje o tožnikovi disciplinski odgovornosti odločilno vplivali člani komisije, ki je predhodno preverjala pri tožniku zasežene izdelke. Za disciplinsko kršitev, kot se je očitala tožniku, po pravilniku o disciplinski odgovornosti tožene stranke tudi sicer ni mogel biti zakonito izrečen disciplinski ukrep prenehanje delovnega razmerja, temveč le kateri od milejših ukrepov, posebej še glede na oprostitev očitka protipravne prisvojitve največje količine zaseženih izdelkov, obstoj olajševalnih okoliščin pa sodišče sploh ni preverjalo.

Revizija je bila v skladu s 375. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP - prečiščeno besedilo, Ur. l. RS, št. 36/04) vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije, in toženi stranki, ki je nanjo odgovorila. V odgovoru je predlagala zavrnitev revizije.

Revizija ni utemeljena.

V skladu s 371. členom ZPP revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer pazi po uradni dolžnosti na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem revizije zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ni mogoče vložiti (3. odstavek 370. člena ZPP).

Za presojo zakonitosti odločitve sodišč so bistvene dejanske ugotovitve sodišča, da je tožena stranka v disciplinskem postopku tožnika utemeljeno spoznala za odgovornega, da si je v letu 1997 do meseca julija tega leta protipravno prilastil 22 kg tankoslojne glazurne impregnacije Bori in 24 kg Tesarol laka v skupni vrednosti nekaj preko 30.000 SIT, kar pomeni protipravno in posebej nevarno dejanje na škodo povezanega podjetja, ki negativno vpliva tudi na ostale sodelavce. Na take dejanske ugotovitve je revizijsko sodišče vezano, saj sta jih nižji sodišči ustrezno obrazložili. Revizijski očitek, da ima izpodbijana sodba glede gornjih ugotovitev nasprotujoče si razloge, ni utemeljen. Sodišče je poudarilo, da dejanje prisvojitve v ožjem smislu res ni bilo neposredno ugotovljeno. V nadaljevanju pa podrobno analizira izvedene dokaze in po tehtanju vsakega posebej in vseh dokazov skupaj pride do prepričljivega zaključka, da je protipravna prisvojitev predmetnih dveh izdelkov tožniku dokazana.

Glede uporabe materialnega prava pri presoji spornih disciplinskih sklepov tožnik ni pojasnil, na kak način naj bi člani komisije, ki je preverjala istovetnost pri tožniku zaseženih izdelkov s proizvodi tožene stranke oziroma povezanega podjetja, nedovoljeno vplivali na odločanje disciplinskih organov pri toženi stranki.

Tožena stranka je v disciplinskem postopku tožniku neposredno očitala res le splošno hujšo disciplinsko kršitev iz 29. točke 3. člena Pravilnika o disciplinski odgovornosti, to je protipravno prilastitev materiala, ne pa tudi kršitve v smislu določb 7. člena pravilnika, za katere je izrecno predviden izrek disciplinskega ukrepa prenehanje delovnega razmerja. Vendar je hkrati izrecno ugotovila, da pomeni tožnikova kršitev nevarno dejanje na škodo povezanega podjetja, ki negativno vpliva tudi na ostale sodelavce. V skladu z 89. členom Zakona o delovnih razmerjih (ZDR (1990) - Ur.l. RS, št. 14/90, 5/91 in 71/93) se lahko disciplinski ukrep prenehanje delovnega razmerja izreče za vse hujše kršitve delovnih obveznosti, določene z zakonom, kolektivno pogodbo oziroma splošnih aktom, če je bilo s storitvijo ali opustitvijo dejanja ogroženo življenje in zdravje delavcev ali drugih delovnih ljudi, povzročena ali bi lahko bila povzročena večja škoda, ogrožen ali bi lahko bil bistveno moten delovni proces v organizaciji oziroma pri delodajalcu ali kako drugače bistveno oteženo poslovanje organizacije oziroma delodajalca. Ob sočasni ugotovitvi sodišča druge stopnje, da so bile v posledici tožnikove protipravne prisvojitve v disciplinskem postopku ugotovljene tudi kvalifikatorne okoliščine v smislu navedenega člena ZDR (1990), je bil tožniku disciplinski ukrep prenehanje delovnega razmerja tudi ob takšni pravni kvalifikaciji zakonito izrečen, ne glede na oprostitev disciplinske odgovornosti za protipravno prilastitev dela zaseženih proizvodov. Pri tem je tožena stranka pri izreku disciplinskega ukrepa ustrezno upoštevala tudi olajševalne okoliščine na tožnikovi strani, ki so dovoljevale pozitivno prognozo, in že sama v skladu z 90. členom ZDR (1990) tožniku izrečeni disciplinski ukrep pogojno odložila za dobo šestih mesecev.

Glede na povedano sodišče ugotavlja, da revizijski razlogi niso podani. Zato je v skladu s 378. členom ZPP revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.