Jedro

Toženec obširno zanika denarno terjatev tožnikov do njunih dolžnikov, vendar z ugovori, ki jih bo mogoče obravnavati šele v pravdi, v kateri bo moralo sodišče prve stopnje za morebitno ugoditev tožbenemu zahtevku kot predhodno vprašanje zanesljivo ugotoviti njen obstoj po temelju in višini.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor toženca in obdržalo v veljavi začasno odredbo, s katero mu je prepovedano odtujiti in obremeniti določno navedene nepremičnine, vse do pravnomočnosti sodbe v tej pravdni zadevi. Tožnika zatrjujeta terjatev do staršev prvotožeče stranke (dolžnikov) iz naslova neupravičene obogatitve staršev po odselitvi tožnikov s kmetije, s čemer se je izjalovil namen dolgoletnega dela na kmetiji (prevzem kmetije). Po tožbenih navedbah sta dolžnika sklenila pogodbo o preužitku s tožencem (svojim sinom), zaradi česar nimata več premoženja za plačilo terjatve tožnikov. Tožnika zato s tožbo zoper toženca zahtevata ugotovitev neučinkovanja preužitkarske pogodbe med dolžnikoma in tožencem, kolikor je potrebno, da se poplača njuna terjatev iz nepremičnin, ki jih je prevzel toženec.

2. Zoper sklep sodišča prve stopnje se je toženec pritožil zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in zmotne ter nepopolne ugotovitve dejanskega stanja po 340. členu ZPP. V pritožbi navaja, da je sodišče ugotavljalo verjetnost denarne terjatve, začasno odredbo pa je izdalo po 272. členu Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ), v zavarovanje nedenarne terjatve. Tožnika s tožbenim zahtevkom uveljavljata ugotovitveni zahtevek (ugotovitev neučinkovanja preužitkarske pogodbe), ne obogatitvenega. Poudarja, da mora biti začasna odredba v tesni povezavi s predmetom tožbenega zahtevka, katerega uresničitev naj omogoči. Zato je v danem primeru pomembna samo verjetnost nedenarne terjatve iz tožbenega zahtevka, do česar se je sodišče prve stopnje nepravilno opredelilo in ni obrazložilo, ali začasna odredba to terjatev lahko zavaruje. V resnici verjetnost nedenarne terjatve ni podana, saj tožnika še nista plačala sodne takse za tožbo. Prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnin pa tega zahtevka ne more zavarovati. Po mnenju pritožbe je sodišče prve stopnje zmotno štelo, da je prišlo v preužitkarski pogodbi do nesorazmerja, saj je takšna pogodba tvegana. Zmotni so zaključki, da so pogodbene stranke vedele, da s sklenitvijo pogodbe škodijo tožnikoma. Na koncu pritožba še obširno zanika verjetnost denarne terjatve tožnikov do preužitkarjev. Preužitkarja sta s sklenitvijo pogodbe morala poskrbeti za svoje preživljanje, saj ju je tožnica zapustila in večkrat izjavila, naj za preživljanje staršev poskrbi toženec. Tožnica lahko prevzame kmetijo in hkrati preživljanje staršev, ne more pa zahtevati plačila za dosedanje delo na kmetiji. Po temelju in višini je denarni zahtevek neutemeljen, zastaran, poleg tega pa ni znano, ali ga bosta tožnika od staršev kdaj uveljavljala. Pritožba predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da predlog za izdajo začasne odredbe zavrne in tožnikoma naloži povrnitev stroškov postopka.

3. Tožnika sta v odgovoru predlagala zavrnitev pritožbe in priglasila svoje stroške.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Ob preizkusu uveljavljanih pritožbenih razlogov je pritožbeno sodišče ugotovilo, da niso utemeljeni, niti podani razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti. Sodišče prve stopnje je utemeljeno ugotovilo verjetnost denarne terjatve tožnikov do dolžnikov, saj brez te terjatve ne bi bila verjetno izkazana terjatev iz tožbenega zahtevka do toženca. Tožbeni zahtevek iz sedanje tožbe ni le ugotovitvene (ugotovitev neučinkovanja pogodbe o preužitku), je tudi dajatvene narave (obveznost dopustitve poplačila terjatve iz navedenih nepremičnin). Zato je začasna odredba v tesni povezanosti s tožbenim zahtevkom, katerega uresničitev lahko zavaruje, saj preprečuje odtujitev ali obremenitev nepremičnin, ki bi bile predmet izvršbe izreka sodbe.

6. Ne drži pritožbena navedba, da se sodišče prve stopnje ni izreklo o verjetnosti nedenarne terjatve iz tožbenega zahtevka in ni obrazložilo ali jo začasna odredba lahko zavaruje, saj je sodišče prve stopnje to obrazložilo v 16. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa. Verjetnosti terjatve iz tožbenega zahtevka ni mogoče vezati na vprašanje plačane sodne takse. Če ta ne bo plačana in ne bo razlogov za takšno oprostitev se bo tožba štela za umaknjeno, s tem pa bo prenehala veljati tudi začasna odredba. Ni razumljiva pritožbena navedba, da izdana začasna odredba ne varuje, pač pa preprečuje izpolnitev tožbenega zahtevka. Prepoved odtujitve in obremenitve po III. točki izreka tožencu onemogoča razpolaganje z nepremičninami do pravnomočnosti sodbe, nakar bo izvršitev morebitne ugoditvene sodbe, tudi s prodajo nepremičnin, mogoča. 7. S potrebno stopnjo verjetnosti so izkazani vsi pogoji za izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanja, kar glede podanosti terjatve, ki se naj zavaruje, zadošča za začasno odredbo (prvi odstavek 272. člena ZIZ). Poleg zapadle terjatve do dolžnikov (prvi odstavek 255. člena Obligacijskega zakonika - v nadaljevanju OZ) tudi ostali pogoji za izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj iz drugega odseka prvega oddelka III. poglavja OZ. Pritožba ne nasprotuje ugotovitvam, da sta dolžnika z izpodbijanim pravnim dejanjem razpolagala z vsem svojim nepremičnim premoženjem, zaradi česar nimata sredstev za izpolnitev verjetno izkazane terjatve tožnikov. Zaradi sorodstvenega razmerja se po zakonu domneva, da je bilo tožencu znano, da je bilo pravno dejanje staršev v škodo tožnikov (drugi odstavek 256. člena OZ). Ni pomembno pritožbeno poudarjanje, da obveznosti iz obravnavane preužitne pogodbe, zaradi tveganosti pogodbe niso nesorazmerne, saj se lahko izpodbijajo tudi dolžnikovi odplačni pravni posli. Tožba za izpodbijanje pogodbe z dne 4. 4. 2014 je bila 15. 7. 2014 po določbi prvega odstavka 257. člena OZ vložena pravočasno. Tožnika lahko pravice iz naslova izpodbijanja pravnega dejanja svojih dolžnikov, v razmerju do toženca uveljavljata samo na stvareh, ki so bile predmet izpodbijanega pravnega dejanja.

8. Toženec obširno zanika denarno terjatev tožnikov do njunih dolžnikov, vendar z ugovori, ki jih bo mogoče obravnavati šele v pravdi, v kateri bo moralo sodišče prve stopnje za morebitno ugoditev tožbenemu zahtevku kot predhodno vprašanje zanesljivo ugotoviti njen obstoj po temelju in višini.

9. Pomemben je tudi regulacijski vidik izdane začasne odredbe. Do spora in sporne pogodbe je prišlo praktično istočasno. Toženec pogodbene obveznosti še ne izpolnjuje dolgo, zato se naj prepreči enostransko spreminjanje razmer, ki bi onemogočilo pravilno in morda tudi sporazumno rešitev zadeve, na katero kažejo celo pritožbene navedbe.

10. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo verjetnost terjatve iz tožbenega zahtevka in verjetnost nevarnosti, da bi bila lahko brez začasne odredbe uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena. Z izdano začasno odredbo, tudi če bi se tekom postopka izkazala za neutemeljeno, toženec ne bi utrpel hujših posledic od tistih, ki bi brez začasne odredbe, v primeru ugodilne sodbe lahko nastala tožnikoma brez začasne odredbe. Pravilno je ugotovilo pogoje za začasno odredbo iz prvega in drugega odstavka 272. člena ZIZ, zato je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

11. O stroških tega pritožbenega postopka bo odločeno v končni odločbi.