Jedro

Ker je pojem pravnega prednika širši od pojma dediča, je možno, da kot pravni naslednik v postopku denacionalizacije nastopa tudi fideikomisarični substitut.

Izrek

Tožbi se ugodi in se odpravi sklep Ministrstva za kulturo Republike Slovenije z dne 3.2.1993.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijanim sklepom zavrgla tožničino zahtevo za denacionalizacijo stavbe, ker je ugotovila, da tožnice ni mogoče šteti za pravnega naslednika A.E., kateri so bile podržavljene sporne nepremičnine.

V tožbi tožeča stranka navaja, da ne soglaša s sklepom tožene stranke. Meni, da vse listine v spisu kažejo na to, da je bila tožnici priznana fidejkomisarična substitucija, ki naj bi prišla do veljave po smrti A.E., to pa vsekakor kaže na to, da se tožnica lahko šteje za pravnega naslednika v postopku denacionalizacije. Zato predlaga, da sodišče tožbi ugodi in izpodbijani sklep tožene stranke odpravi.

V odgovoru na tožbo tožena stranka prereka tožbene navedbe, vztraja pri ugotovitvah izpodbijanega sklepa in predlaga zavrnitev tožbe.

Tožba je utemeljena.

Po določbi 1. odstavka 15. člena Zakona o denacionalizaciji (Uradni list RS, št. 27/91) so v primeru, če so upravičenci do denacionalizacije iz 3., 4. in 5. člena zakona mrtvi ali razglašeni za mrtve, upravičeni za uveljavljanje pravic iz tega naslova njihovi pravni nasledniki. Pravni naslednik pa ni samo dedič ali sorodnik mrtvega ali razglašenega za mrtvega, temveč vsak, na katerega so prešle pravice in obveznosti njegovega pravnega prednika. Pojem pravnega prednika je širši od pojma dediča in ga zato zakon očitno uvaja zavestno. Določenemu krogu oseb, ki še nimajo statusa dedičev, skuša omogočiti uveljavljanje pravic iz denacionalizacije, samo dedovanje pa ureja tako, da se to uvede šele po pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji (členi od 74 do 84 Zakona o denacionalizaciji). Ker bi bilo iz odločbe okrajnega sodišča z dne 22.7.1947 in iz izpiska zemljiške knjige možno razbrati, da se tožnici za del premoženja znova priznava fidejkomisarična substitucija, ki bo prišla do veljave po smrti A.E., bo tožena stranka morala ugotoviti še vsa dejstva v zvezi s tako odločitvijo sodišča ter ugotoviti, ali in v kakšnem obsegu je tožnico šteti kot pravnega naslednika pokojne A.E., po določbah 15. člena Zakona o denacionalizaciji.

Ker tožena stranka v obravnavani zadevi zaradi drugačne razlage pojma pravni naslednik ni ugotavljala vseh dejstev in okoliščin, pomembnih za odločitev o tožničini zahtevi, je sodišče na podlagi določbe 2. odstavka 42. člena v zvezi z 2. odstavkom 39. člena Zakona o upravnih sporih tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo. Določbe Zakona o upravnih sporih je sodišče smiselno uporabilo kot predpis Republike Slovenije v skladu z določili 1. odstavka 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I).