Jedro

Opazovanje določene osebe ni namenjeno ugotavljanju njenega videza, temveč njenega ravnanja, to pa je v konkretni zadevi bilo neoizogibno povezano z vozili, ki so prihajala na tehnični pregled in kot je poudarilo sodišče prve stopnje, je bilo za ugotovitev oziroma raziskovanje očitkov o izvrševanju kaznivega dejanja, potrebno pridobivati tudi podatke o vozilih, ki so prihajala na tehnični pregled, da bi se ugotovilo, za katero vozilo je bil narejen zapisnik o tehničnem pregledu, čeprav teh vozil na samem tehničnem pregledu dejansko ni bilo.

Dostopanje organov pregona do gradiva, pridobljenega s prikritimi preiskovalnimi ukrepi, ko je to gradivo enkrat na sodišču, ni izključeno, čeprav sta minili več kot dve leti od konca izvajanja teh ukrepov, ker se rok iz četrtega odstavka 153. člena ZKP in drugega odstavka 154. člena ZKP nanašata le na tista kazniva dejanja, zaradi katerih so bili prikriti preiskovalni ukrepi odrejeni oziroma konkretni izsledki prikritih preiskovalnih ukrepov zbrani. Ko pa je ta prvotni namen pridobitve izsledkov potrjen oziroma "validiran" s pravočasnim začetkom kazenskega pregona za kaznivo dejanje iz sodne ali tožilske odredbe, se gradivo še naprej hrani vse dokler se hrani kazenski spis in v tem času se lahko pokaže potreba po uporabi teh izsledkov še za druga kazniva dejanja, za katera ZKP in sodna praksa dopuščata njihovo uporabo.

Izrek

Pritožba se kot neutemeljena zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom zavrnilo predlog za izločitev dokazov, ki ga je obtoženčev zagovornik podal na predobravnavnem naroku dne 11. 5. 2023. 2. Zoper tako odločitev se pritožuje zagovornik zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka ter predlaga, da pritožbeno sodišče spremeni izpodbijani sklep tako, da predlogu zagovornika za izločitev dokazov v celoti ugodi.

3. Pritožba je neutemeljena.

4. V predmetni zadevi, v kateri je zoper obtoženca bila vložena neposredna obtožnica, je zagovornik predlagal izločitev dokazov, ker: 1) so bili podatki pridobljeni z izvajanjem ukrepa tajnega opazovanja s sledenjem, fotografiranjem in video snemanjem po odredbi ODT Celje z dne 9. 1. 2017, s katerim je bilo odrejeno spremljanje položaja, gibanja ter aktivnosti opazovanja osebe, očitki tožilstva pa temeljijo na podatkih o sledenju vozilom, s čemer naj bi se ta ukrep izvajal izven določenih okvirov, 2) je preiskava stanovanja in drugih prostorov po odredbi sodišča z dne 5. 5. 2017 nezakonita, saj je med pričami, ki sta sodelovali pri tej hišni preiskavi, naveden tudi soobtoženi A. A.; 3) ker je zapisnik o tehničnem pregledu za vozilo Audi A4, last B. B. pridobljen brez odredbe o hišni preiskavi in brez zapisnika o hišni preiskavi in 4) ker obtoženi C. C. ni imel možnosti sodelovati pri zaslišanjih soobtoženih in prič, ki so bile zaslišane v preiskavi. V odgovoru na mnenje ODT glede predloga za izločitev dokazov pa je zagovornik dodatno navajal, da je potrebno iz spisa izločiti tudi izsledke tajnega opazovanja, ker 5) gre za gradivo, ki bi moralo biti uničeno po določbi 154. člena ZKP, ki je veljal do 19. 7. 2019, v roku dveh let. 5. Sodišče prve stopnje je z jasnimi, razumljivimi in prepričljivimi razlogi, ki jih je navedlo v točkah 8-12 obrazložitve izpodbijanega sklepa, utemeljeno zavrnilo argumente zagovornika. Slednji pa s pritožbo izpodbija le razloge, ki jih je sodišče prve stopnje navedlo v 8. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa glede trditev o nezakonitosti tajnega opazovanja obtoženega C. C. ter v 12. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa glede uporabe gradiva, ki bi moralo biti po mnenju zagovornika uničeno na podlagi drugega odstavka 154. člena ZKP.

6. V zvezi s trditvami zagovornika, da tajno opazovanje obtoženega C. C. ni imelo podlage v odredbi ODT Celje z dne 9. 1. 2017, ker naj bi policisti namesto osebe opazovali vozila, je sodišče prve stopnje pravilno pojasnilo, da so policisti sicer res v poročilu o tajnem opazovanju z dne 10. 2. 2017 in 24. 1. 2018 zapisovali opazovana vozila, kar pa je bilo v skladu z namenom odredbe o tajnem opazovanju, saj je v konkretnem primeru obtoženec bil na delovnem mestu kontrolorja, ki je opravljal tehnične preglede motornih vozil in za katerega so obstajali utemeljeni razlogi za sum, da je storil kaznivo dejanje jemanja podkupnine s tem, da naj bi kot vodja tehničnih pregledov pri družbi D. d.o.o., v okviru svojih službenih nalog za osebni avtomobil izvedel tehnični pregled na način, da je v zapisnik o tehničnem pregledu ter v evidence registriranih vozil vnesel podatke o oceni stanja vozila in končno oceno brezhibnosti vozila ter formalno potrdil, da je bil opravljen tehnični pregled tega vozila in da je le-to tehnično brezhibno, s tem pa omogočil registracijo vozila, čeprav vozilo ni bilo pregledano, ker tega vozila dejansko ni imel v prostorih za pregled. Ker so policisti tajno opazovali C. C. na njegovem delovnem mestu iz javno dostopnega prostora in je glede na opis očitanega kaznivega dejanja bilo potrebno opazovati vozila, ki so bila prepeljana na tehnični pregled opazovanega dne, da se je lahko ugotovilo, katero vozilo dejansko ni bilo pripeljano na tehnični pregled, pa je vseeno za to vozilo bil izdelan zapisnik o opravljenem tehničnem pregledu.

7. Čeprav na načelni ravni držijo pritožbene navedbe, da je potrebno posege v pravice državljanov tolmačiti strogo ozko, se v okoliščinah konkretnega primera kot neutemeljene izkažejo pritožbene navedbe, da je sodišče s povzeto obrazložitvijo preveč pavšalno in preširoko razlagalo odredbo ODT Celje. Ni se mogoče strinjati niti s pritožbenimi trditvami, da je sodišče prve stopnje pri tem zmotno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje obravnavane zadeve ter kršilo določbo 149.a člena ZKP, s tem pa zagrešilo bistveno kršitev določb kazenskega postopka po drugem odstavku 371. člena ZKP, saj se ni mogoče strinjati s stališčem pritožnika, da opazovanje osebe ne more biti enako temu, kar je potem navedeno v obeh spornih poročilih. K sicer prepričljivim in pravilnim argumentom sodišču prve stopnje pa pritožbeno sodišče le še dodaja, da opazovanje določene osebe ni namenjeno ugotavljanju njenega videza, temveč njenega ravnanja, to pa je v konkretni zadevi bilo neoizogibno povezano z vozili, ki so prihajala na tehnični pregled in kot je poudarilo sodišče prve stopnje, je bilo za ugotovitev oziroma raziskovanje očitkov o izvrševanju kaznivega dejanja, potrebno pridobivati tudi podatke o vozilih, ki so prihajala na tehnični pregled, da bi se ugotovilo, za katero vozilo je bil narejen zapisnik o tehničnem pregledu, čeprav teh vozil na samem tehničnem pregledu dejansko ni bilo.

8. V zvezi s trditvami zagovornika, da bi iz spisa morali biti izločeni vsi izsledki o izvajanju ukrepa tajnega opazovanja s sledenjem, fotografiranjem in video snemanjem, ki je bil odrejen z odredbo ODT Celje z dne 9. 1. 2017, ker je pred vložitvijo obtožnice v predmetni zadevi potekel rok dovoljene hrambe teh podatkov, je sodišče prve stopnje pojasnilo, da je na podlagi odredbe ODT Celje z dne 9. 1. 2017 in pridobljenih poročil o tajnem opazovanju bila vložena zahteva za preiskavo, ki se je vodila pod opr. št. I Kpr 18498/2017 z dne 13. 9. 2018 (torej pred iztekom 2-letnega roka iz drugega odstavka 154. člena ZKP) ter da dokazi, ki so bili pridobljeni zakonito s pravočasnim začetkom kazenskega pregona v drugi kazenski zadevi, ne morejo veljati za nezakonite in imeti v različnih kazenskih zadevah različnega statusa zakonitosti. Čeprav zagovornik s takim stališčem ne soglaša in ga označuje za zmotnega, je zavzeto stališče sodišča prve stopnje pravilno in podprto tudi s stališčem sodne prakse, kot izhaja iz sodbe Vrhovnega sodišča RS I Ips 18560/2017 z dne 18. 11. 2021 (na katero se je sklicevalo tudi sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijanega sklepa) v povezavi z odločbo Ustavnega sodišča U-I-246/14 z dne 24. 3. 2017. Že Ustavno sodišče RS je v slednji odločbi pojasnilo, da dostopanje organov pregona do gradiva, pridobljenega s prikritimi preiskovalnimi ukrepi, ko je to gradivo enkrat na sodišču, ni izključeno, čeprav sta minili več kot dve leti od konca izvajanja teh ukrepov, ker se rok iz četrtega odstavka 153. člena ZKP in drugega odstavka 154. člena ZKP nanašata le na tista kazniva dejanja, zaradi katerih so bili prikriti preiskovalni ukrepi odrejeni oziroma konkretni izsledki prikritih preiskovalnih ukrepov zbrani. Ko pa je ta prvotni namen pridobitve izsledkov potrjen oziroma "validiran" s pravočasnim začetkom kazenskega pregona za kaznivo dejanje iz sodne ali tožilske odredbe, se gradivo še naprej hrani vse dokler se hrani kazenski spis in v tem času se lahko pokaže potreba po uporabi teh izsledkov še za druga kazniva dejanja, za katera ZKP in sodna praksa dopuščata njihovo uporabo. Zato je pod določenimi pogoji izsledke mogoče uporabiti tudi v kazenskem postopku zoper osebo, glede katere ukrep ni bil odrejen oziroma zoper osumljenca tudi za kazniva dejanja, za katero ukrep ni bil odrejen, pod pogojem, da gre za kaznivo dejanje, glede katerega je takšne ukrepe sicer mogoče odrediti (kataloška kazniva dejanja) in če ne gre za naklepne zlorabe organov pregona. ZKP pa tudi ne vsebuje prepovedi dostopanja tožilstva do še obstoječih gradiv iz prikritih preiskovalnih ukrepov za te namene, niti na nobenem mestu ne določa, da se ob začetku kazenskega pregona v kazenski spis sprejme le tisti del izsledkov prikritih preiskovalnih ukrepov, na katerega se tožilec v svoji vlogi, s katero je začel pregon, sklicuje, ali tisti del, ki bi vsaj hipotetično utegnil biti upošteven oziroma pomemben v kazenskem postopku. Zato ima pravočasen začetek kazenskega pregona državnega tožilca za posledico, da sodišče shrani ves material pridobljen s prikritimi preiskovalnimi ukrepi.

9. Upoštevajoč izpostavljena izhodišča so neutemeljene pritožbene navedbe, da je bila preiskava pod opr. št. I Kpr 18498/2017 vodena za povsem druga kazniva dejanja, drugo kriminalno količino in da je kazenski postopek, ki je v nadaljevanju voden pod opr. št. IV K 18498/2017, pravnomočno zaključen z obsodilno sodbo, zaradi česar se sporni poročili, vezani na odredbo ODT z dne 9. 1. 2017, nikakor ne moreta uporabiti tudi za ta postopek. Tudi v predmetni zadevi, podobno kot v zadevi, ki jo je obravnavalo Vrhovno sodišče pod opr. št. I Ips 18560/2017, sodišču oziroma tožilstvu v predmetni zadevi ni mogoče očitati, da bi dokaze, pridobljene s prikritimi preiskovalnimi ukrepi hranilo na zalogo, saj je bil na njihovi podlagi še pred tekom prekluzivnega roka iz drugega odstavka 154. člena ZKP začet kazenski pregon zoper druge soobtožene, tožilstvu pa tudi ni mogoče očitati zlorabe pri pridobivanju teh podatkov, saj so bili pridobljeni s prikritimi preiskovalnimi ukrepi, ki so se izvajali zoper obtoženca. Ker so bili ti dokazi, pridobljeni zakonito oz. potrjeni s potrditvijo prvotnega namena njihove pridobitve s pravočasnim začetkom kazenskega pregona, ki je bil voden pod I Kpr 18498/2017 oz. IV K 18498/2017, je neutemeljeno vztrajanje zagovornika pri stališču, da je z zavrnitvijo predloga za izločitev teh dokazov bistveno kršilo določbe kazenskega postopka po drugem odstavku 371. člena ZKP zaradi nepravilne uporabe drugega odstavka 154. člena ZKP.

10. Prav tako so razlogi za zavrnitev predloga za izločitev dokazov v tem delu popolnoma razumljivi in jasni, medtem, kar se navaja v razlogih sklepa o vsebini listin in samo vsebino listin pa tudi ni izkazano precejšnje nasprotje, ki ga zagovornik zgolj pavšalno zatrjuje. Neutemeljeno je namreč stališče zagovornika, da je zahteva za preiskavo, ki se je nanašala na druga obdolženemu očitana kazniva dejanja odredba ODT v Celju z dne 9. 1. 2017 "izčrpana" in zato te odredbe ter kasnejših poročil ni mogoče vezati na sedanji kazenski postopek, ki je prvotno potekal le zoper obdolženega A. A.. Kot je bilo že pojasnjeno, je s pravočasnim začetkom postopka zoper A. A. na podlagi sklepa o uvedbi preiskave v zadevi I Kpr 18498/2017, prvotni namen pridobitve izsledkov izvajanja prikritih preiskovalnih ukrepov potrjen oz. so poročila o izvajanju prikritih preiskovalnih ukrepih postala sestavni del kazenskega spisa pod opr. št. IV K 18498/2017, iz katerega pa se podatki lahko uporabljajo vse dokler se hrani ta kazenski spis. Tako nobena izmed okoliščin, ki jih v pritožbi izpostavlja zagovornik, ne more privesti do drugačne presoje zakonitosti uporabe dokazov, pridobljenih z izvajanjem prikritih preiskovalnih ukrepov po odredbi ODT Celje z dne 9. 1. 2017 in je take pritožbene navedbe zavrniti kot neutemeljene.

11. Glede na navedeno in v odsotnosti kršitev, na katere v skladu s petim odstavkom 402. člena ZKP pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče v skladu s tretjim odstavkom402. člena ZKP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo.

12. V kolikor bo za obtoženca v predmetnem kazenskem postopku nastala obveznost plačila stroškov postopka, bo sodno takso za predmetni pritožbeni postopek odmerilo sodišče prve stopnje.