Jedro

Neutemeljene so pritožbene navedbe, da je obveznost plačila sodne takse nastala že z vložitvijo tožbe. Nastala je, ko je bil sklep sodišča prve stopnje vročen toženki, kar pa je bilo po začetku stečajnega postopka zoper toženko in ne pred njim, da bi bila sploh relevantna ureditev prijave terjatev v stečajnem postopku.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani del sklepa sodišča prve stopnje (točka III izreka).

II. Stranki sami krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je postopek ustavilo (točka I izreka). Toženki je naložilo, da za tožnika plača pravdne stroške v višini 57,10 EUR na račun sodišča (točka II izreka), in jo določilo za zavezanca za plačilo sodne takse (točka III izreka).

2. Zoper določitev za zavezanca za plačilo sodne takse (točka III izreka sklepa) se iz pritožbenih razlogov zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava pravočasno pritožuje toženka. Navaja, da je sodišče prve stopnje izdalo plačilni nalog za plačilo sodne takse v višini 496,80 EUR. Tožba, s katero je tožnik uveljavljal zahtevek iz naslova terjatev iz delovnega razmerja, je bila vložena, preden se je nad toženko začel stečajni postopek (13. 7. 2022). Obveznost plačila sodne takse je nastala že z vložitvijo tožbe, kar pomeni, da bi jo sodišče prve stopnje moralo (vsaj kot pogojno terjatev) prijaviti v stečajnem postopku. Toženka pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani del sklepa razveljavi oziroma podredno spremeni, tako da odpravi plačilni nalog za plačilo sodne takse. Priglaša stroške pritožbe (sodna taksa za pritožbo).

3. V odgovoru na pritožbo tožnik navaja, da je toženka prepozno vložila pritožbo, zaradi česar pritožbenemu sodišču predlaga, da jo zavrže. Sicer je pritožba neutemeljena; taksna obveznost za postopek o individualnih delovnih sporih nastane, ko je sodna odločba vročena stranki, ne že z vložitvijo tožbe. Zavezanec je tisti, ki ga določi sodišče v odločbi o pravdnih stroških. Tožnik je že vložil ugovor zoper plačilni nalog in prošnjo za taksno oprostitev, saj oba z ženo prejemata minimalno plačo. S plačilom sodne takse bi bilo ogroženo njuno preživljanje. Tožnik priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani del sklepa v mejah razlogov, navedenih v pritožbi. V skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.) v zvezi s 366. členom ZPP je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, navedene v citirani določbi, in na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti. Sprejelo je materialnopravno utemeljeno odločitev.

6. Dne 12. 1. 2022 je stopil v veljavo Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodnih taksah (ZST-1D; Ur. l. RS, št. 204/2021), ki je ureditev sodne takse v postopku o individualnih delovnih sporih pred sodiščem prve stopnje v Zakonu o sodnih taksah (ZST-1; Ur. l. RS, št. 37/2008 in nadalj.; drugi odstavek 3. člena ZST-1) spremenil na način, da sodno takso plača tisti, ki ga kot zavezanca za plačilo takse s smiselno uporabo določb o povrnitvi stroškov zakona, ki ureja pravdni postopek, določi sodišče v odločbi o stroških postopka. Skladno z navedeno določbo je sodišče prve stopnje ravnalo; ob smiselni uporabi določbe prvega odstavka 158. člena ZPP je toženko določilo za zavezanca za plačilo sodne takse.

7. Kdaj nastane taksna obveznost, določa 5. člen ZST-1, in sicer za postopek o individualnih delovnih sporih pred sodiščem prve stopnje takrat, ko je sodna odločba vročena stranki (točka 4 prvega odstavka 5. člena ZST-1). Glede na navedeno so neutemeljene pritožbene navedbe, da je obveznost plačila sodne takse nastala že z vložitvijo tožbe. Nastala je, ko je bil sklep sodišča prve stopnje vročen toženki (17. 3. 2023), kar pa je bilo po začetku stečajnega postopka zoper toženko (objava oklica 30. 8. 2022) in ne pred njim, da bi bila sploh relevantna ureditev prijave terjatev v stečajnem postopku (drugi odstavek 59. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP; Ur. l. RS, št. 126/2007 in nadalj.).

8. Ker niso podani niti uveljavljani pritožbeni razlogi niti tisti, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo toženke kot neutemeljeno zavrnilo in na podlagi 2. točke 365. člena ZPP potrdilo izpodbijani del sklepa sodišča prve stopnje.

9. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP. Toženka sama krije svoje stroške pritožbe, s katero ni uspela (154. člen ZPP). Tožnik sam krije svoje stroške odgovora na pritožbo, ki ne šteje za pravdo potreben strošek glede na to, da je predmet presoje pritožbenega sodišča določitev zavezanca za plačilo sodne takse (prvi odstavek 155. člena ZPP).