Jedro

Deseti odstavek 30. člena ZBPP določa, da lahko postavljen odvetnik zahteva svojo razrešitev, če ne more v redu opravljati svoje dolžnosti zaradi razlogov, ki so na stranki upravičenca. Namesto razrešenega odvetnika pristojni organ za BPP postavi drugega. Kot izhaja iz podatkov zadeve, je bilo zaradi neprimernega obnašanja in ravnanj tožnika, s katerimi je izrazil dvom v pravilno zastopanje odvetniške pisarne, porušeno medsebojno zaupanje. Navedeno predstavlja razlog, zaradi katerega dodeljena odvetniška pisarna ni mogla več v redu opravljati svoje dolžnosti in je utemeljeno zahtevala svojo razrešitev.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je tožena stranka (v nadaljevanju tudi pristojni organ za BPP) sklenila, da se Odvetniška pisarna A. d.o.o. iz Novega mesta razreši dolžnosti izvajanja brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) po odločbah Okrožnega sodišča v Novem mestu Bpp 286/2017, Bpp 287/2018, Bpp 288/2017, Bpp 289/2017, Bpp 299/2017 in Bpp 312/2017 ter se namesto nje določi odvetnik B.B. 2. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je tožena stranka z odločbo Bpp 236/2017 z dne 3. 5. 2018 že (enkrat) odločala o zadevi in Odvetniško pisarno A. v sedmih v izreku navedenih zadevah BPP, v katerih je zastopala tožnika (v nadaljevanju tudi upravičenec), razrešila dolžnosti izvajanja BPP in določila novega odvetnika B.B. S sodbo Upravnega sodišča RS I U 1155/2018 z dne 7. 6. 2018 je bila odločitev tožene stranke odpravljena in zadeva vrnjena v ponovno odločanje, zaradi ugotovljene kršitve načela zaslišanja stranke kot temeljnega načela upravnega postopka. V skladu z navodilom Upravnega sodišča RS je tožena stranka v ponovljenem postopku tožnika seznanila s predlogom Odvetniške pisarne A. za njeno razrešitev. Tožnik je na predlog za razrešitev odgovoril, da se ne strinja z razrešitvijo in vztrajal pri zahtevi, da ga Odvetniška pisarna A. zastopa še naprej. Odvetniška pisarna A. je toženi stranki poslala vlogo, v kateri vztraja pri svoji razrešitvi ter dodaja, da v zadevi I K 28892/2016 Okrajnega sodišča v Novem mestu, na katero se nanaša zadeva Bpp 236/2017, ni potrebe po razrešitvi odvetnika in postavitvi novega, saj je kazenski postopek že pravnomočno zaključen. Tožena stranka ne vidi razloga, da ne bi sledila navedbam Odvetniške pisarne A., ki je tožnika zastopala več let, da svoje dolžnosti ne more več v redu opravljati. Razlog k temu je izraženo nezaupanje in nezadovoljstvo tožnika, ki je začel sam naslavljati vloge mimo njihove vednosti. Zato je po presoji tožene stranke tožnik sam povzročil, da korektnega sodelovanja z Odvetniško pisarno A. ni bilo mogoče nadaljevati. Tožena stranka je na podlagi devetega (pravilno desetega - opomba sodišča) odstavka 30. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) Odvetniško pisarno A. razrešila dolžnosti izvajanja BPP. Namesto razrešenega odvetnika je tožena stranka kot izvajalca BPP iz liste izvajalcev določila odvetnika B.B. V zadevi I K 28892/2016 Okrajnega sodišča v Novem mestu, na katero se nanaša Bpp 236/2017, ni bilo več potrebe po nadaljnjem pravnem zastopanju, saj je le-ta postala pravnomočna.

3. Tožnik odločitvi tožene stranke oporeka in v svoji tožbi navaja, da se ne strinja z ''grozno zahtevnim pooblastilom'' odvetnika B.B. Navaja tudi, da se boji takšnega pooblastila in je zaradi njega živčen ter ni sposoben za sodelovanje na obravnavah. Je na robu živčnega zloma, v depresiji, dostikrat ne ve ne kaj počne in tudi ne kaj govori. V nadaljevanju tožbe tožnik navaja svoje osebne težave (kako naj bi bil po njegovem mnenju po krivem obsojen). Tožnik se ne strinja s tem, da je tožena stranka za izvajanje BPP v njegovih zadevah določila odvetnika B.B., ampak želi, da ga zastopa odvetnik C.C. iz Novega mesta.

4. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, je pa poslala upravne spise.

5. Tožba ni utemeljena.

6. Iz upravnih spisov izhaja, da je tožena stranka, skladno z napotki Upravnega sodišča RS v sodbi I U 1155/2018 z dne 7. 6. 2018, tožniku vročila predlog za razrešitev Odvetniške pisarne A. kot izvajalca BPP in mu določila osemdnevni rok, da se o predlogu izjasni. Tožnik je na poziv odgovoril z dopisom z dne 20. 6. 2018, v katerem navaja, da se ne strinja z razrešitvijo Odvetniške pisarne A. in zahteva, da ga le-ta zastopa še naprej. Poleg tega pričakuje, da se bo z odvetnikom A. sporazumno dogovoril za nadaljnje zastopanje. Odvetniška pisarna A. je 6. 7. 2018 toženi stranki poslala vlogo, v kateri vztraja pri svoji razrešitvi. Na podlagi navedenega je tožena stranka sklenila, da se Odvetniška pisarna A. razreši dolžnosti izvajanja BPP po odločbah Okrožnega sodišča v Novem mestu Bpp 286/2017, Bpp 287/2018, Bpp 288/2017, Bpp 289/2017, Bpp 299/2017 in Bpp 312/2017, namesto nje pa je za izvajalca BPP imenovala odvetnika B.B. 7. Sodišče ugotavlja, da tožnik v tožbi ne izpodbija razrešitve Odvetniške pisarne A. kot izvajalca BPP, pač pa se tožnik ne strinja z določitvijo odvetnika B.B. za izvajanje BPP. Tožnik trdi, da bi morala tožena stranka določiti odvetnika v skladu z njegovimi željami in imenovati odvetnika C.C. iz Novega mesta kot izvajalca BPP.

8. Deseti odstavek 30. člena ZBPP določa, da lahko postavljen odvetnik zahteva svojo razrešitev, če ne more v redu opravljati svoje dolžnosti zaradi razlogov, ki so na stranki upravičenca. Namesto razrešenega odvetnika pristojni organ za BPP postavi drugega.

9. Kot izhaja iz podatkov zadeve, temu pa tožnik v tožbi niti ne nasprotuje, je bilo zaradi neprimernega obnašanja in ravnanj tožnika, s katerimi je izrazil dvom v pravilno zastopanje Odvetniške pisarne A., porušeno medsebojno zaupanje. Navedeno tako po presoji sodišča predstavlja razlog, zaradi katerega dodeljena Odvetniška pisarna A. ni mogla več v redu opravljati svoje dolžnosti in je utemeljeno zahtevala svojo razrešitev. S tem je bil izpolnjen zakonski dejanski stan iz desetega odstavka 30. člena ZBPP, zato je tožena stranka v skladu s citirano določbo, po presoji sodišča tožniku pravilno postavila drugega odvetnika. V primeru, kot je obravnavani (ko so razlogi za razrešitev imenovanega odvetnika na strani upravičenca do BPP), zakon tožeči stranki namreč ne omogoča izbire na novo postavljenega odvetnika, pač pa se ta v skladu z drugim odstavkom 30. člena ZBPP določi po uradni dolžnosti iz seznama odvetnikov, ki ga organu za BPP za vsak območni zbor predloži Odvetniška zbornica Slovenije1. Na podlagi navedenega tožnik s tožbenim ugovorom, da želi, da se mu dodeliti odvetnik C.C., v tem upravnem sporu ne more biti uspešen.

10. Po povedanem je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, sodišče v postopku tudi ni našlo kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, zato je na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) tožbo kot neutemeljeno zavrnilo.

1 Tako tudi sodba Upravnega sodišča RS II U 376/2017-9 z dne 23. 8. 2017.