Jedro

Pri starših, ki so mlajši in v takem zdravstvenem stanju, da so še sposobni za delo, mora biti preživnina taka, da spodbuja k iskanju lastnih virov preživljanja.

Dolžnost nasprotnega udeleženca je najti in izkoristiti vse možnosti za pridobitev sredstev za preživljanje mladoletnega otroka.

Izrek

I.Pritožbi se zavrneta in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdi.

II.Vsak udeleženec sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Udeleženca sta bivša zunajzakonska partnerja in starša mladoletnega A., ki je bil v času izdaje izpodbijanega sklepa star 7 let in je otrok s posebnimi potrebami.¹ A. je v vzgojo in varstvo zaupan predlagateljici, z nasprotnim udeležencem pa potekajo stiki, katerih obseg je določen z delno sodno poravnavo z dne 29. 6. 2022.²

2.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje delno ugodilo predlogu predlagateljice, nasprotnemu udeležencu naložilo plačilo neizpolnjenih preživninskih obveznosti od vložitve predloga dne 9. 11. 2022 do vključno marca 2024 (I./1) ter sklenilo, da je od vključno aprila 2024 dalje dolžan plačevati mesečno preživnino v višini 235,00 EUR (I./2). Prav tako je delno ugodilo predlogu predlagateljice za izdajo začasne odredbe in nasprotnemu udeležencu naložilo plačilo mesečne preživnine v višini 235,00 EUR, od vključno avgusta 2024 dalje (II.). Določilo je še, da vsak udeleženec nosi svoje stroške postopka (III.).

3.Zoper I. in II. točko izreka sklepa se pravočasno in iz vseh pritožbenih razlogov prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP)³ pritožuje nasprotni udeleženec. Zoper vsako točko posebej vlaga svojo pritožbo in predlaga, da se jima ugodi ter izpodbijani sklep spremeni tako, da se višina mesečne (in začasne) preživnine zniža na 141,00 EUR, pri čemer se ustrezno zniža tudi njegove neizpolnjene preživninske obveznosti. Podredno predlaga razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje, vse s stroškovno posledico.

Pritožba zoper I. točko izreka sklepa

4.Nasprotni udeleženec soglaša z ocenjeno višino preživninskih potreb sina v višini 470,00 EUR, vendar nasprotuje porazdelitvi preživninskega bremena v enakih deležih. Zagovarja razmerje 70 (predlagateljica) : 30 (on). Sodišču očita, da pri ugotavljanju dejanskih zmožnosti pridobivanja prihodka ni namenilo dovolj poudarka njegovi osnovnošolski izobrazbi, dosedanjim delovnim izkušnjam in njegovemu poklicnemu udejstvovanju na področju varnosti. Tudi ob splošni usposobljenosti za delo in ob realizaciji le-te kot varnostnik (ali v drugih fizičnih poklicih) z opravljeno osnovno šolo ne more pridobivati tako visokih prihodkov, kot mu jih pripisuje sodišče in kot jih lahko pridobi predlagateljica. Do teh dejstev se sodišče ne opredeli zato je storjena kršitev po 14. točki 2. odstavka 339. člena ZPP. Splošno znano dejstvo je, da so varnostniki slabše plačani in se njihov prihodek giblje v višini minimalne plače, tako v javnem kot v zasebnem sektorju. Delovna mesta so povečini zasedena, zato jih neuspešno išče, delovno silo pa iščejo predvsem izkoriščevalski delodajalci. Siljenje nasprotnega udeleženca v delo, kjer plačila ne bi prejemal ali bi si poslabšal zdravje, je nedopustno. Prav tako je neživljenjski zaključek, da je nasprotni udeleženec poleg rednega dela lahko opravljal še dodatna dela (nakladanja in razkladanja blaga) in zaslužil še dodatnih 1000-1500 EUR mesečno. Šlo je bolj za malenkostne dodatke. Sodišče bi moralo med dodatnimi okoliščinami upoštevati tudi dejstvo, da s sinom preživlja tedenske stike, stike med vikendom in en teden počitnic, kar ni zanemarljiv čas. Pri tem mu nastajajo stroški preživljanja, ki dodatno utemeljujejo znižanje njegovega preživninskega deleža. Opozarja, da bi moralo sodišče upoštevati tudi primerljive preživnine, ki so neko splošno merilo pri odločanju v zadevah, predvsem z vidika ustavnega načela enakosti pred zakonom (14. člen URS) in enakega varstva pravic (22. člen URS).

5.Predlagateljica odgovora na pritožbo ni podala.

Pritožba zoper II. točko izreka sklepa (začasno odredbo)

6.Nasprotni udeleženec navaja, da ni razloga, da bi bila določitev začasne preživnine v višini 235,00 EUR dopustna, ker tudi predlagana preživnina v višini 141,00 EUR ne bi posegla v korist otroka oz. v njegovo ogroženost.

7.Ker je vsebina pritožbe zoper začasno odredbo v preostalem delu (in razlogih) enaka (zgornji) vsebini pritožbe zoper I. točko izreka sklepa, jo pritožbeno sodišče ne povzema ponovno in na podane pritožbene očitke odgovarja sočasno.

8.Predlagateljica je v odgovoru na pritožbo predlagala njeno zavrnitev.

9.Pritožbi nista utemeljeni.

10.Družinski zakonik⁴ v prvem odstavku 183. člena, 189. členu in 190. členu določa obveznost staršev pri preživljanju svojih otrok do polnoletnosti, in sicer tako da v skladu s svojimi zmožnostmi zagotovijo življenjske razmere potrebne za otrokov razvoj. Kadar starši otroka ne preživljajo v svojem gospodinjstvu, morajo k njegovemu preživljanju prispevati mesečno preživnino. Naloga sodišča pa je, da pri njeni določitvi najde ustrezno razmerje med potrebami otroka in materialnimi ter pridobitnimi zmožnostmi staršev.

11.Medtem ko pritožbi oceni otrokovih potreb ne prerekata, pa ugotovljenim preživninskim zmožnostim nasprotnega udeleženca in posledični porazdelitvi preživninskega bremena nasprotujeta. Po mnenju pritožbenega sodišča neutemeljeno, saj je sodišče prve stopnje odgovorilo na vsa odločilna dejstva, temeljito pretehtalo preživninske zmožnosti obeh udeležencev in upoštevajoč vse konkretne okoliščine, preživninsko breme ustrezno porazdelilo.

12.Pri tem ni kršilo 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, kot mu pritožbi neutemeljeno očitata. Sodišče prve stopnje je presodilo premoženjski stanji obeh udeležencev, in se jasno opredelilo, kako na njune pridobitne zmožnosti vplivata doseženi izobrazbi, dosedanje delovne izkušnje in morebitne možnosti za (dodatno) pridobivanje dohodkov. Kot ključno je izpostavilo, da sta oba starša dolžna po svojih najboljših močeh poskrbeti za materialno blaginjo otroka. Oba sta mlada, zdrava in delazmožna, torej tudi s prevzemanjem dodatnega (priložnostnega) dela.⁵ Pri tem je upravičeno pojasnilo zakaj dodatnega dela ni pričakovati od predlagateljice, ki je zaposlena za polni delovni čas ter sočasno nosi še pretežno skrb za otroka. Med drugim je že ugotavljanje njegovih potreb pokazalo, da je predlagateljica tista, ki skrbi za šolo, zdravnike in prostočasne aktivnosti. Nasprotni udeleženec pa je zaradi bistveno manjšega obsega stikov z otrokom, takšne skrbi razbremenjen in hkrati zaposlen le za 8 ur tedensko. Kljub temu v zadnjih dveh mesecih pred zaslišanjem ni poslal niti ene prošnje za zaposlitev, pri čemer zdravstvenih težav ali delovnih omejitev nima. Tudi zgolj osnovnošolska izobrazba ne more biti razlog oziroma izgovor za njegovo pasivnost in nemotiviranost⁶ pri iskanju (primerne) zaposlitve. Dolžnost nasprotnega udeleženca je najti in izkoristiti vse možnosti za pridobitev sredstev za preživljanje mld. otroka.⁷

13.Nasprotni udeleženec pritožbeno zavaja, da je prvostopenjsko sodišče zaključilo, da lahko z opravljeno osnovno šolo in svojo usposobljenostjo pridobi tako visoke prihodke, kot bi jih lahko dosegla predlagateljica z višjo, univerzitetno izobrazbo. To ne drži. Sodišče prve stopnje je ob zgoraj navedenih okoliščinah in splošno znanih razmerah na trgu dela pravilno poudarilo (le), da ima nasprotni udeleženec vse možnosti za pridobitev zaposlitve za polni delovni čas (na svojem področju ali z opravljanjem enostavnih fizičnih del) in posledično (vsaj) dosego <em>minimalne plače</em>⁸ oziroma predlagateljičine <em>trenutne</em> plače.⁹

14.Nadalje nasprotuje ugotovitvam prvostopenjskega sodišča o njegovih neprijavljenih in dodatnih dohodkih. Prepričljivo dokazno oceno zaslišanj obeh udeležencev, priloženih sms sporočil in ugotovljenega življenjskega standarda, v času trajanja njune partnerske zveze, zgolj s pavšalnim (in neizkazanim) zatrjevanjem, da je pridobival le malenkostne dodatke, ne omaje.

15.Glede na vse povedano je pritožbeno sodišče prepričano, da je preživninsko breme razdeljeno pravično. Poleg ugotovljenih materialnih in pridobitnih zmožnosti obeh udeležencev je sodišče upoštevalo tudi okoliščine nematerialne narave. Tako je že pri oceni otrokovih potreb, kjer se upošteva konkretne potrebe posameznega otroka, določilo ustrezno nižje stroške preživljanja (npr. pri hrani v domačem okolju ter prostem času in oddihu),¹⁰ upoštevajoč zlasti količino stikov nasprotnega udeleženca z mld. A.

16.Kot je sodna praksa že večkrat poudarila sodišče v vsakem posameznem primeru odloča upoštevaje konkretne okoliščine. Določitve preživnine se ne loti matematično in tudi ne zgolj s povzemanjem povprečno določene preživnine ampak posamezne zatrjevane stroške ugotovi in oceni, kateri so potrebni, da se zagotovijo življenjske razmere, potrebne za otrokov razvoj. Tako določene potrebe otrok nato celostno objektivizira in oceni. Slednje je sodišče natančno in sistematično tudi storilo. Ker je kakršnakoli primerjava s povprečno določeno preživnino v RS pravno nepomembna, je tudi takšen pritožbeni razlog neupošteven.

17.V določenih nujnih primerih lahko sodišče poseže v pravni položaj udeleženca tudi z začasno odločitvijo, ki velja le do sprejema končne odločitve, na podlagi verjetno izkazanih dejstev in ob upoštevanju nižjega dokaznega standarda verjetnosti. Po 161. členu DZ je takšna nujnost izdaje začasne odredbe opredeljena z verjetno izkazanostjo otrokove ogroženosti. V pritožbi zoper začasno odredbo nasprotni udeleženec posebej izpostavlja, da tudi nižja začasna preživnina ne bi povzročila ogroženosti mld. A. Temu pritožbeno sodišče ne sledi. Postopek pred sodiščem prve stopnje je namreč jasno pokazal, da predlagateljica sama vseh otrokovih potreb, kljub trenutnemu (zatrjevanemu) mesečnemu (so)prispevku nasprotnega udeleženca, ni zmožna pokriti. To ji uspeva zgolj s koriščenjem socialnih prejemkov, t.j. z neupravičeno prevalitvijo bremena na državo (ki ni preživninski zavezanec). Odločitev sodišča prve stopnje, da je predlagateljici uspelo izkazati ogroženost otroka in posledično potrebnost predčasnega posega v položaj udeležencev postopka, je pravilna.

18.Po navedenem in ob ugotovitvi, da sicer niso podane po uradni dolžnosti upoštevne kršitve materialnega in procesnega prava (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku¹¹), je pritožbeno sodišče pritožbi nasprotnega udeleženca zavrnilo in sklep v izpodbijanih delih potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

19.Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na 101. členu ZNP-1, v katerem je v postopkih za varstvo koristi otrok uzakonjeno načelo prostega preudarka, v okviru tega pa se upošteva tudi uspeh udeležencev. Upoštevajoč okoliščine konkretnega primera, zlasti pritožnikov neuspeh in dejstvo, da predlagateljičin odgovor na pritožbo k odločitvi ni bistveno pripomogel je pritožbeno sodišče odločilo, da vsak udeleženec sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

-------------------------------

1Z diagnosticirano motnjo avtizma, lažjo motnjo v duševnem razvoju in motnjo pozornosti in aktivnosti.

2Stiki so predvideni za vsak torek in četrtek (od 12.30/13.00 do 15.30 ure), vsak tretji vikend v mesecu, in sicer v soboto ali nedeljo (od 13.00 do 15.00 ure), dve uri na dan očetovega rojstnega dne ter po telefonu na željo otroka oz. tisto nedeljo, ko ni vikend stika. V času poletnih počitnic po predhodnem dogovoru med starši v trajanju največ 7 dni.

3Uradni list RS, št. 73/2007 - UPB-3 in nadaljnji, v nadaljevanju ZPP.

4Uradni list RS, št. 15/17, v nadaljevanju DZ.

5B. Novak, Komentar družinskega zakonika, Uradni list RS, Ljubljana 2019, str. 636: "Pri starših, ki so mlajši in v takem zdravstvenem stanju, da so še sposobni za delo, mora biti preživnina taka, da spodbuja k iskanju lastnih virov preživljanja."

6Ki ju je sodišče ob zaslišanju neposredno zaznalo, pritožbeno sodišče pa takšni presoji v celoti sledi, saj je posredno zaznavna tudi iz zapisnika o zaslišanju nasprotnega udeleženca.

7Tako tudi VSL IV Cp 1129/2012, VSL IV Cp 1941/2015, in druge.

8Da se mesečni prihodek varnostnikov v javnem in zasebnem sektorju giblje v višini minimalne plače, pritožbeno priznava tudi nasprotni udeleženec.

9Ki po podatkih spisa ne dosega minimalne plače.

10Pri višini priznanih stroškov je upoštevalo slabši premoženjski stanji obeh udeležencev in priznalo vrednosti, ki pokrivajo osnovno preživljanje ter še zadostujejo za kritje otrokovih (predvsem zdravstvenih) potreb.

11Uradni list RS, št. 16/19, v nadaljevanju ZNP-1.