Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Po določbi 3. odstavka 27. člena ZUS-1 je bistvena kršitev pravil postopka vselej podana v primerih, ko gre za absolutno bistveno kršitev pravil postopka, ki jo določa ZUP ali drug zakon, ki ureja postopek izdaje upravnega akta. Med slednjimi je v 7. točki 237. člena ZUP določena tudi situacija, ko se odločbe ne da preizkusiti.
I. Tožbi se ugodi. Sklep Finančne uprave Republike Slovenije, Finančnega urada Kranj, št. DT 4291-507506/2015-2 (07-700-03) z dne 21. 8. 2015 se odpravi in se zadeva vrne organu prve stopnje v ponovni postopek.
II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 15,00 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.
1. Prvostopenjski davčni organ je z izpodbijanim sklepom, s sklicevanjem na 4. točko (prvega ostavka - opomba sodišča) 129. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), zavrgel (ponovno) vlogo tožeče stranke (v nadaljevanju: tožnik) za obročno plačilo davčnih obveznosti, terjanih po sklepu o davčni izvršbi št. DT 4934-66428/2014-1 (07-3401-00) z dne 23. 10. 2014. 2. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa sledi, da je tožnik z vlogo, ki jo je davčni organ prejel 20. 7. 2015, zaprosil za obročno odplačevanje navedenega dolga, ter da je davčni organ o enaki vlogi tožnika, to je o vlogi, ki se je nanašala na isti davčni dolg in z enako vsebino že odločil, in sicer s sklepom št. DT 4291-501989/2015-1,2 z dne 15. 6. 2015. Z izpodbijanim sklepom je zato davčni organ tožnikovo vlogo za obročno plačilo davčnega dolga, na podlagi 4. točke (prvega odstavka – opomba sodišča) 129. člena ZUP, zavrgel. 3. Ministrstvo za finance je kot drugostopenjski davčni organ pritožbo tožnika zoper izpodbijani sklep s svojo odločbo zavrnilo. V svojih razlogih navaja, da je skladno s 4. točko (prvega odstavka – opomba sodišča) 129. člena ZUP mogoče (novo) zahtevo zavreči tudi v primeru, kadar je o njej že pravnomočno odločeno, če je bila izdana zavrnilna odločba in se dejansko in pravno stanje, na katero se opira zahtevek, ni spremenilo. Drugostopenjski davčni organ je pritožbo tožnika zoper izpodbijani sklep zavrnil, saj je ugotovil, da je tožnik ob vložitvi pritožbe na sklep št. DT 4291-501989/2015-2 (07-700-03) z dne 15. 6. 2015 (s tem sklepom je bila zavržena tožnikova zahteva za obročno plačilo davčnega dolga, terjanega po sklepu o davčni izvršbi št. DT 4934-66428/2014-14 (07-710-10) z dne 16. 1. 2015, kot že rešena zadeva), ponovno zahteval tudi odobritev obročnega plačevanja predmetne obveznosti, ki pa jo je prvostopenjski davčni organ ponovno pravilno zavrgel skladno s 4. točko (prvega odstavka – opomba sodišča) 129. člena ZUP. Dejanska in pravna podlaga takšne odločitve se namreč ni spremenila, česar tožnik v pritožbi tudi ni zatrjeval, in bi bila zato odločitev v novem postopku povsem enaka kot v predhodnem. Drugostopenjski davčni organ je izpodbijani sklep preveril tudi po uradni dolžnosti, pri tem pa kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, ni ugotovil. 4. Tožnik se s takšno odločitvijo ne strinja in predlaga ustavitev davčne izvršbe (smiselno odpravo sklepa – opomba sodišča) ter povrnitev stroškov postopka. Predlaga tudi, da sodišče „opravi ustavnopravno presojo četrtega in petega odstavka 11. člena Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1) oziroma podrejeno, da postopek prekine in sproži pobudo za presojo ustavnosti omenjenega člena glede pravne osebe pri Ustavnem sodišču“.
5. Toži iz vseh tožbenih razlogov po določbah Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) ter zaradi kršitev 22. in 25. člena Ustave RS in 6. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah (v nadaljevanju: EKČP). V tožbi navaja, da je prosil za odlog plačila davčnih obveznosti, ker ne pridobiva nobenih dohodkov, in ker ima blokiran račun več let zaporedoma. Davčni organ je tudi opozoril, da bi mu plačilo dajatev povzročilo hujšo gospodarsko škodo. Meni, da izpolnjuje vse kriterije iz 40. in 43. člena Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem postopku, saj je popolnoma plačilno nesposoben, kar je razvidno iz bilance stanja in bilance uspeha. Z izvršitvijo odločb bi mu nastala težko popravljiva škoda, saj bi moral odpustiti večje število delavcev in predlagati stečaj družbe. S plačilom bi nastopilo finančno stanje, zaradi katerega premoženje družbe ne bi več zadoščalo za poplačilo vseh dolgov nasproti upnikom.
6. Tožena stranka je sodišču posredovala upravni spis, na tožbo pa po vsebini ni odgovorila.
7. Tožba je utemeljena, vendar ne iz razlogov, ki jih v tožbi podaja tožnik, ampak iz razlogov, na katere pazi sodišče po uradni dolžnosti.
8. V prvem odstavku 2. člena ZUS-1 je določeno, da v upravnem sporu odloča sodišče o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v pravni položaj tožnika. Če ima upravni akt take bistvene pomanjkljivosti, da zaradi njih ni mogoče presoditi, ali je zakonit ali ne, sme sodišče akt s sodbo odpraviti, ne da bi poslalo tožbo v odgovor (prvi odstavek 37. člena ZUS-1). Po določbi 3. odstavka 27. člena ZUS-1 je bistvena kršitev pravil postopka vselej podana v primerih, ko gre za absolutno bistveno kršitev pravil postopka, ki jo določa ZUP ali drug zakon, ki ureja postopek izdaje upravnega akta. Med slednjimi je v 7. točki 237. člena ZUP določena tudi situacija, ko se odločbe ne da preizkusiti.
9. V obravnavanem primeru je dokončni upravni akt izpodbijani sklep št. DT 4291-507506/2015-2 (07-700-03) z dne 21. 8. 2015, ki pa ima po presoji sodišča takšne bistvene pomanjkljivosti, da zaradi njih ni mogoče presoditi, ali je zakonit ali ne. Sodišče je v konkretnem primeru sicer poslalo toženi stranki tožbo z možnostjo, da nanjo odgovori, vendar je sodišče tudi po prejemu upravnega spisa in k upravnem spisu podanih pojasnil ocenilo, da ima izpodbijani akt kljub posredovanem upravnem spisu take bistvene pomanjkljivosti v smislu prvega odstavka 37. člena ZUS-1, da sklepa ni mogoče preizkusiti.
10. Kot izhaja iz uvoda, izreka ter tudi obrazložitve izpodbijanega sklepa, je tožnik vlogo za obročno plačilo davčnih obveznosti podal v zvezi z davčnimi obveznostmi, ki jih ima po sklepu o davčni izvršbi št. DT 4934-66428/2014-1 (07-3401-00) z dne 23. 10. 2014. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa nadalje izhaja, da je bila izpodbijana odločitev (da se tožnikova vloga za obročno plačilo davčnih obveznosti zavrže) sprejeta, ker je bilo o tožnikovi vlogi, ki se je nanašala na isti davčni dolg in z enako vsebino, enkrat že odločeno, in sicer s sklepom št. DT 4291-501989/2015-1,2 z dne 15. 6. 2015. Iz v spisu priloženega sklepa št. DT 4291-501989/2015-2 z dne 15. 6. 2015, s katerim je bilo odločeno o predlogu tožnika za obročno plačilo davčnih obveznosti (s sklepom št. DT 4291-501989/2015-1 z dne 15. 6. 2015 je bilo namreč odločeno o vlogi tožnika za odložitev izvršitve davčne izvršbe davčnih obveznosti) izhaja, da se ne nanaša na davčno obveznost po sklepu o davčni izvršbi št. DT 4934-66428/2014-1 (07-3401-00) z dne 23. 10. 2014, ampak je bil ta sklep sprejet v zvezi s tožnikovo prošnjo za obročno plačilo obveznosti terjanih po sklepu o davčni izvršbi št. DT 4934-66428/2014-14 (07-710-10) z dne 16. 1. 2015. Na podlagi v upravnem spisu priložene dokumentacije nadalje sodišče ugotavlja, da se sklep o davčni izvršbi DT 4934-66428/2014-1 (07-3401-00) z dne 23. 10. 2014 (na katerega se v izpodbijanem sklepu sklicuje prvostopenjski davčni organ in v zvezi s katerim naj bi bila podana tudi zavržena vloga tožnika) sploh ne nanaša na začetek davčne izvršbe zoper tožnika, ampak je bilo s sklepom o davčni izvršbi št. DT 4934-66428/2014-1 (07-3401-00) z dne 23. 10. 2014 odločeno o začetku izvršbe zoper pravno osebo A. d.o.o. Navedene pomanjkljivosti ni odpravil niti drugostopenjski davčni organ. Sodišče na podlagi v spisu priložene dokumentacije ugotavlja, da tudi sklep št. DT 4934-66428/2014-14 (07-710-10) z dne 16. 1. 2015, na katerega se v svoji odločbi sklicuje drugostopenjski organ, ne predstavlja sklepa o izvršbi zoper tožnika, ampak je pod to številko s tem datumom zaveden sklep, s katerim je bilo odločeno o vlogi pravne osebe A. d.o.o. 11. Ker sodišče zaradi zgoraj navedenih pomanjkljivosti izpodbijanega akta ni moglo preizkusiti, je v skladu z določbo 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 izpodbijano odločbo odpravilo in zadevo vrnilo toženi stranki v ponovni postopek (tretji odstavek 64. člana ZUS-1), da navedene pomanjkljivosti odpravi. Zaradi kršitev pravil postopka se sodišče tudi ni spuščalo v s strani tožnika podane tožbene razloge.
12. V konkretni zadevi je sodišče odločilo po sodnici posameznici v skladu z določbo 4. točke drugega odstavka 13. člena ZUS-1, ki določa, da sodišče odloča po sodniku posamezniku, če ima izpodbijani upravni akt take pomanjkljivosti, da ga ni mogoče preizkusiti.
13. Ker je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijani upravni akt odpravilo, je tožnik v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 upravičen do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). Ker je bila zadeva rešena na seji, tožeča stranka pa v postopku ni imela pooblaščenca, ki je odvetnik, se ji priznajo stroški v višini 15,00 EUR (prvi odstavek 3. člena Pravilnika).