Jedro

Razlog za transformacijo delovnega razmerja nastane vedno ob koncu delovnega razmerja, hkrati pa 75. in 77. čl. ZDR določata, da pogodba o zaposlitvi za določen čas preneha s samim potekom časa. Sklep delodajalca o datumu prenehanja delovnega razmerja ni konstitutiven, delodajalec pa takšnega sklepa po zakonu ni bil dolžan izdati, zato z dnem vročitve sklepa delodajalca ni bila kršena pravica delavca in ni začel teči rok za sodno varstvo. 30 dnevni rok za sodno varstvo (3. odst. 204. čl. ZDR) pri zahtevku na transformacijo pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas začne teči z zadnjim dnem obstoja delovnega razmerja.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

: Z izpodbijanim sklepom je Delovno in socialno sodišče v Ljubljani, Oddelek v Kranju zavrglo tožbo z dne 16.7.2003. Zoper navedeni sklep se pritožuje tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov, zlasti zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo določbo 3. odst. 204. člena ZDR, ker je zmotno štelo, da je 30 dnevni rok za vložitev tožbe začel teči z vročitvijo sklepa o prenehanju pogodbe o zaposlitvi dne 14.6.2003, ki naj bi se iztekel dne 14.7.2003, tožnica pa je tožbo vložila priporočeno na pošti 18.7.2003. Pritožba pravilno uveljavlja, da je napačen zaključek sodišča, da je potekel enomesečni rok za tožbo v roku enega meseca po vročitvi sklepa tožene stranke, saj zakonodaja takega sklepa ne dopušča in meni, da razlog za transformacijo delovnega razmerja nastane vedno ob koncu delovnega razmerja, sklenjenega za določen čas, to je v konkretnem sporu dne 30.6.2003, ko je tožnici prenehalo delovno razmerje. Po mnenju pritožbe sodišče prve stopnje tudi ni upoštevalo določb 75. in 77. člena ZDR, ki natančno določajo, da pogodba o zaposlitvi za določen čas preneha s samim potekom časa, za katerega je sklenjena, torej avtomatično po samem zakonu. Čas trajanja delovnega razmerja pa je natančno določen s koledarskim datumom.

Pritožbeno sodišče se strinja z razlogovanjem pritožbe in še pripominja, da navedeni sklep tožeče stranke o datumu prenehanja delovnega razmerja ni relevanten, saj ni konstitutiven.

Takega sklepa tožena stranka ni bila dolžna po zakonu izdati; je kvečjemu opozorilo oz. najava delavcu, da naj računa s prenehanjem delovnega razmerja v skladu s sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za določen čas. Zato tudi ne pomeni, da je bila z dnem vročitve tega spornega sklepa tožene stranke kršena pravica delavca. Tožnica s tožbo uveljavlja, da gre za nezakonito delovno razmerje za določen čas in dokler traja ta domnevna nezakonitost, še ne teče prekluzivni rok 30 dni za vložitev tožbe po 3. odstavku 204. člena ZDR. Začne teči z zadnjim dnem obstoja delovnega razmerja, to je s 30.6.2003. Tožba je bila vložena 18.7.2003, torej še v zakonitem roku 30 dni. Zato je sodišče prve stopnje ob zmotni uporabi prava nezakonito zavrglo tožbo. Utemeljeni pritožbi je pritožbeno sodišče ob pravilni uporabi prava ugodilo, razveljavilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje in vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

Zaradi razveljavitve izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje je bilo treba tudi odločiti, da so pritožbeni stroški nadaljnji stroški postopka, o katerih bo sodišče odločilo s končno odločbo.