Jedro

Pritožba zoper sodbo sodišča druge stopnje ni dovoljena.

Izrek

Pritožbi se zavrneta in se izpodbijana sklepa sodišča prve stopnje potrdita.

Obrazložitev

1. V pravdni zadevi, ki je tekla pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani pod opr. št. IV P 2022/2012, je tožnik zoper toženca uveljavljal denarni zahtevek. Sodišče prve stopnje je 17. 6. 2015 ustavilo postopek glede plačila 4.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. 7. 2012 dalje in razsodilo o zahtevku za plačilo 9.440,00 EUR (sodba Okrajnega sodišča v Ljubljani IV P 2022/2012 z dne 17. 6. 2015). Zoper sodbo sodišča prve stopnje je tožnik vložil pritožbo, ki jo je sodišče druge stopnje 20. 1. 2016 zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (sodba Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 3188/2015 z dne 20. 1. 2016). S tem je bila zgoraj navedena pravdna zadeva pravnomočno končana.

2. Dne 3. 5. 2016 je tožnik vložil vlogo, poimenovano Pritožba tožeče stranke zoper sodbo Višjega sodišča v Ljubljani, opravilna številka: II Cp 3188/2015: 20. januarja 2016, ki jo je sodišče prve stopnje zavrglo s sklepom z dne 28. 6. 2016. S sklepom z dne 5. 4. 2017 je nato zavrglo še pravno sredstvo, vloženo s strani tožnika 29. 4. 2016 na Upravno sodišče RS - gre za dve vlogi, poimenovani Tožba in Pritožba, ki sta po vsebini enaki.

3. Zoper sklep sodišča prve stopnje z dne 28. 6. 2016 se pritožuje tožnik iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Sklicuje se tudi na kršitev ustavnih pravic, pri čemer izpostavlja pravico do enakega varstva pravic, pravico do sodnega varstva in pravico do pravnega sredstva. V bistvenem navaja, da sodišče prve stopnje ne upošteva, da je v obravnavani zadevi mogoče vložiti predlog za dopustitev revizije. Opozarja, da je od izdaje do vročanja izpodbijanega sklepa preteklo več mesecev. Navaja še, da je po izdaji sodbe sodišča druge stopnje 29. 4. 2016 vložil vlogo, o kateri sodišče prve stopnje kljub urgencam ni odločilo, kar je nedopustno. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni, podrejeno pa predlaga, da ga razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v nov postopek pred drugega sodnika.

4. Zoper sklep sodišča prve stopnje z dne 5. 4. 2017 se pritožuje tožnik iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena ZPP, zaradi kršitve ustavnih pravic in zaradi kršitve Kodeksa sodniške etike. Opisuje postopanje Upravnega sodišča RS in sodišča prve stopnje po vložitvi vlog (oziroma, kot ju poimenuje, predloga za revizijo), ki sta z izpodbijanim sklepom zavrženi iz razloga, ker ju je tožnik vložil sam, obenem pa ni izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit. Navaja, da je za zavrženje vloge z dne 3. 5. 2016 sodišče prve stopnje uporabilo drugačen razlog. O zakonski ureditvi, po kateri se predlog za revizijo lahko vloži le po odvetniku, stranka pa ga lahko vloži sama le, če ima opravljen pravniški državni izpit, ni bil poučen. Takšna zakonska ureditev pomeni kršitev vseh ustavnih pravic, zlasti pa svobode izražanja, svobode ravnanja, pravice do enakega varstva pravic, pravice do sodnega varstva in pravice do pravnega sredstva. Sodišče prve stopnje je postopalo nedopustno počasi.

5. Pritožbi nista utemeljeni.

O pritožbi zoper sklep z dne 28. 6. 2016

6. Zavrženje vloge z dne 3. 5. 2016 je pravilno in zakonito tako v primeru, da gre za pritožbo zoper sodbo sodišča druge stopnje, kot to izhaja iz njenega poimenovanja, kot tudi v primeru, da gre za revizijo, na kar nakazuje njena vsebina. Takšna odločitev tudi ne krši pritožnikovih ustavnih pravic.

7. V skladu s prvim odstavkom 333. člena ZPP je pritožba, ki je redno pravno sredstvo, dovoljena le zoper sodbo, izdano na prvi stopnji. Pritožba zoper sodbo, izdano na drugi stopnji, ni dovoljena in se zavrže (prvi odstavek 343. člena ZPP).

8. Vloga z dne 3. 5. 2016 ne predstavlja predloga za dopustitev revizije, ki bi ga moralo sodišče prve stopnje odstopiti Vrhovnemu sodišču.1 Bistvo predloga za dopustitev revizije je v konkretni in natančni opredelitvi pomembnega pravnega vprašanja, bistvo revizije pa v obrazložitvi nezakonitosti izpodbijane sodbe. Vsebina vloge z dne 3. 5. 2016 ustreza reviziji, ki pa v obravnavanem primeru ni dovoljena, ker vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe ne presega 40.000 EUR (drugi odstavek 367. člena ZPP, ki določa merilo za dovoljeno revizijo), revizija pa ni bila dopuščena niti s strani sodišča (tretji odstavek 367. člena ZPP, ki ureja dopuščeno revizijo). Nedovoljena revizija se zavrže (prvi odstavek 374. člena ZPP).

O pritožbi zoper sklep z dne 5. 4. 2017

9. Tožnik je na poziv, ali je vloga z dne 29. 4. 2016 mišljena kot pravno sredstvo zoper sodbo sodišča prve stopnje in sodbo sodišča druge stopnje, navedel, da želi odpravo teh sodb ter da vlaga zoper njiju pravno sredstvo, na primer revizijo. Kot revizijo, ki je izredno pravno sredstvo, jo je glede na njeno vsebino pravilno obravnavalo tudi sodišče prve stopnje.

10. Pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji, je mogoče izpodbijati le z izrednimi pravnimi sredstvi.2 V postopku z izrednimi pravnimi sredstvi lahko stranka opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik (tretji odstavek 86. člena ZPP). Izjemoma sme pravdna dejanja v tem postopku opravljati stranka sama ali njen zakoniti zastopnik, če imata opravljen pravniški državni izpit (četrti odstavek 86. člena ZPP).3 Pritožnik, ki je sam vložil izredno pravno sredstvo, v njem ni izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit (tega ni niti zatrjeval). Ker se izredno pravno sredstvo, ki ga je vložila oseba, ki nima postulacijske sposobnosti, kot nedovoljeno zavrže, je izpodbijani sklep pravilen. Zgoraj citirana zakonska ureditev, na kateri temelji, po stališču Ustavnega sodišča sama po sebi ni v neskladju z Ustavo, saj obvezno pravno zastopanje pripomore k povečanju kakovosti sojenja, s tem k razvoju prava v sodni praksi, k razbremenitvi sodišč, pospešitvi postopkov in zmanjšanju sodnih zaostankov, ker so vloge, ki jih sestavi oseba z ustrezno pravno izobrazbo v primerjavi z vlogami laičnih strank, preglednejše in kakovostnejše.4 Brezplačno pravno pomoč prava neukim strankam zagotavlja Zakon o brezplačni pravni pomoči (ZBPP). Tudi Evropsko sodišče za človekove pravice se je že izreklo za dopustnost obveznega odvetniškega zastopanja, če je odvetniška pomoč strankam dejansko dostopna.5

11. V skladu s 324. členom ZPP ima pravni pouk le sodba sodišča prve stopnje, pravnega pouka v sodbi sodišča druge stopnje pa ZPP ne predvideva. Pritožnik zato ni bil poučen o omejitvi postulacijske sposobnosti v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi. Ustavno sodišče je že izreklo, da stališče, po katerem strank ni potrebno posebej opozarjati na omejitve postulacijske sposobnosti v postopku revizije, ne predstavlja nesorazmerne omejitve dostopa do sodišča.6

12. Do drugačnega izida, kot je zavrženje vlog z dne 29. 4. 2016, ne bi privedlo niti obravnavanje teh vlog kot rednega pravnega sredstva, to je kot pritožbe zoper sodbo, izdano na prvi stopnji, in sodbo, izdano na drugi stopnji. Zoper sodbo, izdano na drugi stopnji, pritožba ni dovoljena. Dovoljena ni niti ponovna pritožba zoper sodbo, izdano na prvi stopnji, za kakršno bi šlo v obravnavanem primeru.

13. Pritožbeno sodišče še pojasnjuje, da vrstni red preizkusa procesnih predpostavk za vsebinsko obravnavo pravnega sredstva ni določen, prav tako se ob ugotoviti, da ni podana ena od procesnih predpostavk, sodišču ni treba opredeljevati do obstoja preostalih.

14. Po povedanem je pritožbeno sodišče pritožbi kot neutemeljeni zavrnilo in potrdilo izpodbijana sklepa sodišča prve stopnje z dne 28. 6. 2016 in z dne 5. 4. 2017 (2. točka 365. člena ZPP). Na preostale pritožbene navedbe ni bilo treba odgovoriti, ker niso odločilnega pomena za preizkus njune pravilnosti in zakonitosti (prvi odstavek 360. člena ZPP).

1 Predlog za dopustitev revizije se vloži pri Vrhovnem sodišču (drugi odstavek 367.b člena ZPP). 2 Pravnomočnost ima v pravnem redu znatno ustavnopravno težo, saj je varovana tako z načelom pravnomočnosti iz 158. člena Ustave, kot tudi s človekovo pravico do sodnega varstva iz 23. člena Ustave, katere sestavni del je tudi zahteva po spoštovanju pravnomočnosti ? primerjaj odločbo VS RS U-I-5/16 z dne 19. 1. 2017. 3 Sklep VS RS II DoR 93/2017 z dne 25. 5. 2017. 4 Odločbe US RS U-I-137/00 z dne 10. 7. 2003, U-I-69/07 z dne 4. 12. 2008 in Up-1782/08, U-I-166/08 z dne 18. 6. 2009. 5 Sodba v zadevi Airey proti Irski z dne 9. 10. 1979. 6 Odločba Up-1782/08 z dne 18. 6. 2009.