Jedro

Res je sicer, na kar opozarja pritožnica, da obtoženec doslej še ni bil predkaznovan, kar pa še ne pomeni, da neogibnost pripora ne more biti podana. To okoliščino je namreč potrebno presojati ne samo upoštevaje subjektivne okoliščine na strani obtoženca, temveč tudi objektivne, ugotovljene v dosedanjih fazah postopka. Upoštevaje količino 1144 sadik, ki naj bi jih obtoženec vzgajal in dejstvo, da je bilo 4068 g konoplje že pripravljeno za uporabo, je jasno, da se je obdolženec nameraval s tem ukvarjati v daljšem časovnem obdobju.

Izrek

I. Pritožba se kot neutemeljena zavrne.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Kopru je z izpodbijanim sklepom ugotovilo, da so razlogi za pripor, odrejen zoper obtoženega S. Š. iz pripornega razloga po 3. točki prvega odstavka 201. člena ZKP še podani.

2. Zoper ta sklep s pritožuje obtoženčeva zagovornica. Kakor je videti vsebinsko, uveljavlja pritožbena razloga bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP in zmotno ter nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi oz. podrejeno, da ga spremeni tako, da pripor nadomesti z milejšim ukrepom oz. hišnim priporom.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. V uvodnem delu svoje pritožbe zagovornica predvsem oporeka obstoju utemeljenega suma v smeri obtožencu očitanega kaznivega dejanja in meni, da pravnomočnost obtožnice še ne pomeni, da je ta permanentno podan oz. da ga ni mogoče omajati. Za vložitev obtožbe in odreditev oz. podaljšanje pripora sta potrebna dokazna standarda enake stopnje, t.j. utemeljenega suma. Po presoji pritožbenega senata je ta sum nedvomno podan, pri čemer pa ne izhaja zgolj iz dejstva, da je obtožnica v tej kazenski zadevi že postala pravnomočna, temveč tudi iz celotnega spisovnega gradiva, sodišči obeh stopenj pa sta ga doslej že večkrat ugotavljali in posledično tudi ugotovili. Že res, kar navaja zagovornica, da se lahko tekom postopka pokažejo tudi okoliščine, ki ne samo utemeljen sum, temveč tudi samo vsebino obtožbenega očitka ovržejo, vendarle pa je to stvar odločanja v nadaljnji fazi postopka oz. v pristojnosti sodečega senata na glavni obravnavi. V sedanji fazi postopka pa o utemeljenosti suma ni nikakršnega dvoma, z razlogi, ki so jih sodišča v prid temu navedla že v dosedanjih odločbah.

5. Kolikor pa zagovornica oporeka zakonitosti izdane odredbe za hišno preiskavo in v zvezi s tem meni, da je bila le-ta izdana nezakonito, zaradi česar naj bi bili tudi vsi dokazi, ki so bili ob opravljeni preiskavi pridobljeni, nezakoniti, pa je potrebno povedati, da je na prav enake pomisleke pritožbeno sodišče že odgovorilo v svojem sklepu opr. štev. I Kp 43372/2017 z dne 28.12.2017 in da se v izogib ponavljanju prizivno sodišče na te razloge sklicuje tudi tokrat, saj ni zaslediti prav nobene nove okoliščine, ki bi takrat ugotovljeno kakorkoli omajala.

6. Samega pripornega razloga ponovitvene nevarnosti pritožnica neposredno niti ne izpodbija, graja pa ugotovitev prvostopenjskega sodišča o neogibnosti pripora kot predpostavke za odreditev in podaljšanje le tega. Res je sicer, na kar opozarja pritožnica, da obtoženec doslej še ni bil predkaznovan, kar pa še ne pomeni, da neogibnost pripora ne more biti podana. To okoliščino je namreč potrebno presojati ne samo upoštevaje subjektivne okoliščine na strani obtoženca, temveč tudi objektivne, ugotovljene v dosedanjih fazah postopka. Prav slednje, pri čemer je potrebno ponovno opozoriti na sofisticirano opremo, ki jo je obtoženec pri izvrševanju očitanega mu kaznivega dejanja uporabljal in splošno znano dejstvo, da zahteva tovrstno gojenje indijske konoplje stalen nadzor nad vlažnostjo in temperaturo v prostoru, kaže na to, da obtožencu ukvarjanje s tako dejavnostjo ni tuje. To je mogoče trditi tudi na podlagi podatka, da je bil obtoženec že v letu 2014 s strani SKP PU K. že obravnavan zaradi istovrstnega početja, t.j. hidroponičnega gojenja indijske konoplje, čeprav je potrebno v isti sapi priznati, da do obsodbe obtoženca v slednje navedeni zadevi ni prišlo. Tudi upoštevaje količino 1144 sadik, ki naj bi jih obtoženec vzgajal in dejstvo, da je bilo 4068 g konoplje že pripravljeno za uporabo, je jasno, da se je obdolženec nameraval s tem ukvarjati v daljšem časovnem obdobju. Prav zaradi slednjega in seveda tudi upoštevaje stopnjo ponovitvene nevarnosti ter nevarnost obravnavanega početja za zdravje ljudi, se izkaže pripor kot neogibno potreben ukrep za varstvo zdravja ljudi živečih v njegovi okolici, pa tudi širše. Ob ugotovljeni neogibnosti pripora pa tako odpade kakršnakoli možnost nadomestitve pripora z milejšim ukrepom oz. hišnim priporom, tako, kakor to predlaga zagovornica.

7. Kolikor pa pritožnica tudi meni, da je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu zagrešil bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, ki jih pritožnica vidi v nepreverljivosti razlogov, ki utemeljujejo podaljšanje pripora, pa pritožbeno sodišče česa takega ni ugotovilo. Razlogi, ki jih je v utemeljitev svoje odločitve navedlo prvostopenjsko sodišče so razumljivi in prepričljivi, pri čemer pa samega dejstva, da gre pri ugotavljanju obstoja ponovitvene nevarnosti zgolj za oceno, ki pa mora temeljiti na spisovno izkazanih okoliščinah, ne gre šteti kot ugibanje, ki naj bi bilo po oceni pritožnice poleg tega še posplošeno in nelogično. Zatrjevane kršitve pritožbeno sodišče tako ni zasledilo.

8. Glede na vse navedeno je bilo tedaj potrebno pritožbo kot neutemeljeno zavrniti, odločitev o tem pa opreti na določbo tretjega odstavka 402. člena ZKP.