Jedro

Revizija ni dovoljena proti sklepu, s katerim je pravdno sodišče odločilo, da se bo postopek nadaljeval po pravilih nepravdnega postopka.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

Tožeča stranka je od tožene stranke s tožbo zahtevala, da ji ta omogoči revizorski pregled njenega poslovanja v času od 5.9.1990 dalje. Sodišče prve stopnje pa je s sklepom pravdni postopek ustavilo ter zadevo odstopilo v reševanje svojemu nepravdnemu oddelku.

Pritožbo tožeče stranke proti tej odločitvi je sodišče druge stopnje zavrnilo kot neutemeljeno in sklep sodišča prve stopnje potrdilo.

Proti sklepu sodišča druge stopnje vlaga tožeča stranka revizijo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka ter zaradi zmotne uporabe materialnega prava s predlogom na njegovo razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje. Razmerje med pravdnima strankama je civilnopravne narave. Tožnica nima položaja družbenika pri toženi stranki, zaradi česar sodišče ne more odločati po določbi 447. člena zakona o gospodarskih družbah. Njen zahtevek temelji izključno na pogodbenem razmerju, pri čemer je pravica družbenika do informacij in vpogleda določena kogentno glede na določbo 446. člena zakona o gospodarskih družbah. Pravica zahtevati pregled poslovnih knjig pa je obligacijske narave. Poleg tega spor med strankama izvira še iz časa pred uveljavitvijo zakona o gospodarskih družbah. Glede razmejitve med pravdnim in nepravdnim postopkom obvelja, da je za odločanje v civilnih zadevah vedno pristojno sodišče v pravdnem postopku, če zakon ne določa odločanja v nepravdnem postopku. V izpodbijanem sklepu je zato napačno uporabljena temeljna določba 1. člena zakona o pravdnem postopku, to pa neposredno vpliva na zakonitost in pravilnost odločanja.

Tožena stranka na revizijo ni odgovorila, Državno tožilstvo Republike Slovenije pa se o njej ni izjavilo (tretji odstavek 390. člena ZPP, zakona o pravdnem postopku).

Revizija ni dovoljena.

Po določbi 400. člena ZPP lahko stranke vložijo revizijo tudi zoper sklep sodišča druge stopnje, s katerim je bil postopek pravnomočno končan. Vendar pa v tem primeru do pravnomočnega končanja postopka pred sodiščem še ni prišlo. Le popolno prenehanje litispendence v določeni stvari istočasno pomeni tudi pravnomočno končanje sodnega postopka. Z izpodbijanim sklepom pa litispendenca ni prenehala, saj se bo postopek nadaljeval, čeprav odslej po pravilih nepravdnega postopka. Glede na določbo drugega odstavka 19. člena ZPP je celo ohranjena veljavnost vseh procesnih dejanj, ki jih je doslej opravilo pravdno sodišče. Temeljni pogoj za dovoljenost revizije po prvem odstavku 400. člena ZPP tako ni izpolnjen, izpodbijani sklep pa tudi ne spada med sklepe, zoper katere je revizija vedno dovoljena (tretji odstavek 400. člena ZPP). Zato je revizijsko sodišče revizijo kot nedovoljeno zavrglo (392. člen ZPP).