Jedro

Toženec ni dokazal, da je obvestilo z dne 9. 2. 2024 vročil tožnici. V tem primeru torej ni bil izpolnjen z zakonom določeni pogoj, ki zahteva, da zadržanje pravic nastopi šele po 30-ih dneh po pisnem obvestilu zavoda o neporavnanih obveznostih in posledicah nepravočasnega plačila.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II.Tožnica sama krije stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odpravilo odločbi toženca št. ... z dne 26. 9. 2024 in št. ... z dne 30. 7. 2024 in zadevo vrnilo tožencu v ponovno upravno odločanje. Nadalje je odločilo, da je toženec dolžan za tožnico povrniti stroške postopka na račun sodišča, ki bodo odmerjeni s posebnim sklepom po pravnomočnosti sodbe.

2.Zoper sodbo je pritožbo vložil toženec zaradi bistvenih kršitev določb postopka ter nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja. V pritožbi navaja, da je že izpolnil obveznost, saj je tožnici obvestilo ponovno vročil. Med strankama tega postopka slednje tudi ni bilo sporno, saj je prejem obvestila tožnica potrdila tudi v tožbenih navedbah v zadevi, ki jo sodišče vodi pod št. Ps 1508/2025. Toženec sicer omenjenega pred sodiščem prve stopnje ni zatrjeval, saj je bil glede na postopanje sodišča mnenja, da je predmet presoje le vprašanje pravilnega vročanja prvotnega obvestila št. ... z dne 9. 2. 2024. Toženec je pričakoval, da bo sodišče izpodbijani odločbi toženca odpravilo in mu naložilo izplačilo zahtevanih nadomestil, ne pa ponovnega osebnega vročanja obvestila o zadržanju pravic. V kolikor bi bil toženec s strani sodišča seznanjen, da bo na omenjeno ravnanje toženca oprlo svojo odločitev, bi toženec pred izdajo sodbe pojasnil oziroma zatrjeval, da je že dne 30. 10. 2025 tožnici posredoval ponovno obvestilo o zadržanih pravicah iz obveznega zdravstvenega zavarovanja št. ... z dne 30. 10. 2025. Sodišče je s svojim postopanjem tožencu vzelo pravico do izjave v zvezi s ponovnim vročanjem obvestila o zadržanju pravic ter posledično nepopolno ugotovilo dejansko stanje. V primeru, da pritožbeno sodišče pritožbi ne bo ugodilo, bo toženec, upoštevaje že vročeno ponovno obvestilo o zadržanih pravicah iz obveznega zdravstvenega zavarovanja z dne 30. 10. 2025, v ponovnem upravnem odločanju zahtevek tožnice ponovno zavrnil iz razloga zadržanja pravic (v kolikor v vmesnem času odprava zadržanja ne bo odpravljena zaradi poplačila dolga iz naslova obveznih prispevkov). Toženec predlaga, da v izogib ponovnemu odločanju na podlagi že obstoječih dejstev pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in sodbo sodišča prve stopnje spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne oziroma podredno, da izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3.V odgovoru na pritožbo tožnica kot neutemeljene prereka pritožbene navedbe toženca in predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbo zavrne. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Pritožbeno sodišče je preizkusilo sodbo sodišča prve stopnje v mejah razlogov, navedenih v pritožbi. Po drugem odstavku 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP)1 v zvezi z 19. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (v nadaljevanju: ZDSS-1)2 je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, navedene v drugem odstavku 350. člena ZPP, ter na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, niti tistih, ki jih uveljavlja pritožba. Dejansko stanje je pravilno in popolno ugotovilo ter sprejelo pravilno materialnopravno odločitev.

6.Sodišče prve stopnje je presojalo drugostopenjsko odločbo toženca z dne 26. 9. 2024, s katero je bila zavrnjena pritožba tožnice, vložena zoper prvostopenjsko odločbo z dne 30. 7. 2024. Z navedeno odločbo je prvostopenjski organ toženca odločil, da se zahteva tožnice za izplačilo plače za čas začasne zadržanosti od dela zaradi bolezni za december 2019, januar 2020, februar 2020, september 2020, oktober 2020, november 2020, december 2020, januar 2021, marec 2021, april 2021, maj 2021, junij 2021, november 2021, december 2021, januar 2022, julij 2022, avgust 2022, september 2022, oktober 2022, november 2022, januar 2023, februar 2023, maj 2023, junij 2023, julij 2023, avgust 2023, september 2023 in oktober 2023 z zakonskimi zamudnimi obrestmi, zavrne.

7.Tožnica uveljavlja izplačilo nadomestila plače med začasno zadržanostjo z dela. Tožnica je vključena v obvezno zavarovanje po 5. točki prvega odstavka 15. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (v nadaljevanju: ZZVZZ).3 Po ugotovitvah toženca tožnica naj ne bi imela poravnanih prispevkov za obvezno zavarovanje. Ob taki ugotovitvi je toženec, ob sklicevanju na 36. člen Zakona o interventnih ukrepih na področju zdravstva, dela in sociale ter z zdravstvom povezanih vsebin (v nadaljevanju: ZIUZDS)4 zahtevek tožnice za izplačilo nadomestila plače za sporno obdobje zavrnil5.

8.V 36. členu ZIUZDS je določeno, da se ne glede na prvi odstavek 78. a člena ZZVZZ pravice do zdravstvenih storitev in denarnih dajatev iz naslova obveznega zavarovanja v času, ko nimajo poravnanih obveznosti plačevanja prispevkov, zadržijo: zavarovancem iz 4., 5., 6., 7., 8., 11., 12., 13., 14. in 20. točke prvega odstavka 15. člena ZZVZZ ter po njih zavarovanim družinskim članom iz 1. točke pod a) in 3. točke pod b) prvega odstavka 20. člena ZZVZZ, družinskim članom iz 1. točke pod a) in 3. točke pod b) prvega odstavka 20. člena ZZVZZ in zavarovancem iz tretjega in četrtega odstavka prejšnjega člena. V drugem odstavku je določeno, da v času zadržanja pravic lahko na račun obveznega zavarovanja zavarovane osebe iz prvega odstavka 36. člena zakona uveljavljajo le pravico do nujne medicinske pomoči in nujnega zdravljenja, kot to določa splošni akt zavoda (toženca) iz 26. člena ZZVZZ in v skladu z 2. členom ZPacP. Zadržanje pravic nastopi, ko znesek neporavnanih obveznosti plačevanja prispevkov preseže znesek 8 % povprečne mesečne bruto plače v Republiki Sloveniji za preteklo leto, vendar ne prej kot 30 dni po pisnem obvestilu zavoda (toženca) o neporavnanih obveznostih in posledicah nepravočasnega plačila.

9.Sodišče prve stopnje je najprej razčiščevalo, ali so izpolnjeni že omenjeni zakonski pogoji za zadržanje pravic. Ključna za odločitev sodišča prve stopnje je bila ugotovitev, da toženec ni izkazal vročitve pisnega obvestila o neporavnanih obveznostih in posledicah nepravočasnega plačila. S tem v zvezi je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je toženec sodišču posredoval obvestilo izvajalca storitve (tiskarja) A. d. o. o., iz katerega izhaja, da je bilo 9. 2. 2024 na pošti oddanih 12.992 pošiljk (B/2). S tem v zvezi je toženec pojasnil, da gre za generirana obvestila na osnovi podatkov toženca in podatkov FURS, ki jih toženec vsakodnevno prejema od FURS-a glede zapadlih obveznosti v zvezi s prispevki za obvezno zdravstveno zavarovanje. Tovrstna obvestila se pošiljajo "v paketu" in prejemniki posledično ne podpisujejo vročilnic. Iz pripravljalne vloge tožnice z dne 5. 9. 2025 izhaja, da pisnega obvestila o neporavnanih obveznostih ni prejela. Obvestilo z dne 9. 2. 2024 ji ni bilo vročeno in teh dejstev toženec v svojih odločbah niti ne omenja. Pojasnjuje še, da ima od 20. 12. 2022 dalje uradno evidentiran oziroma prijavljen elektronski naslov za vročanje pošte, kar potrjuje potrdilo o naslovih za vročanje z dne 2. 8. 2023, ki ga je izdala Upravna enota B.

10.Pritožbeno sodišče je že v drugih zadevah6 zavzelo stališče, da drugi odstavek 36. člena ZIUZDS predvideva zadržanje pravic iz obveznega zavarovanja na temelju obvestila. Ker gre pri pravicah iz zdravstvenega zavarovanja za temeljne človekove pravice, je ustavno nedopustno, da se zavarovancu zoper obvestilo o zadržanju pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja odvzame dostop do sodnega varstva.

11.Za odločitev v tej zadevi je odločilno, da toženec ni dokazal, da je obvestilo z dne 9. 2. 2024 vročil tožnici. V tem primeru torej ni bil izpolnjen z zakonom določeni pogoj, ki zahteva, da zadržanje pravic nastopi šele po 30-ih dneh po pisnem obvestilu zavoda o neporavnanih obveznostih in posledicah nepravočasnega plačila.

12.Neutemeljene so pritožbene navedbe, da je sodišče prve stopnje tožencu s svojim postopanjem vzelo pravico do izjave v zvezi s ponovnim vročanjem obvestila o zadržanju ter posledično nepopolno ugotovilo dejansko stanje. Sodišče prve stopnje je namreč glede na navedbe tožnice razčiščevalo, ali je toženec obvestilo vročil tožnici. Toženec je v pripravljalni vlogi pojasnjeval, na kakšen način je bilo tožnici posredovano navedeno obvestilo. Na morebitna kasnejša obvestila se ni skliceval. Toženec je imel tako tudi možnost sklicevati se na kasnejša obvestila. V tem primeru ne gre za kršitev pravice do izjave in so s tem v zvezi pritožbene navedbe neutemeljene.

13.Toženec se na ponovno obvestilo o zadržanju pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja št. ... z dne 30. 10. 2025 prvič sklicuje šele v pritožbi. V tem primeru gre za pritožbene novote, ki jih skladno s prvim odstavkom 337. člena ZPP ni bilo mogoče upoštevati. Razen tega pa pritožbeno sodišče pojasnjuje, da je bilo predmet presoje dejansko stanje, kakršno je obstajalo v času vodenja predsodnega postopka. Sodišče je namreč skladno z 58. členom v zvezi s 63. členom ZDSS-1 presojalo pravilnost in zakonitost dokončne odločbe toženca z dne 26. 9. 2024 v zvezi s prvostopenjsko odločbo z dne 30. 7. 2024. Navedeni odločbi sta temeljili na ugotovitvi, da je izkazan tudi z zakonom določeni pogoj, torej da je bila tožnica seznanjena o neporavnanih obveznostih in posledicah nepravočasnega plačila. Taka ugotovitev se je izkazala za nepravilno, kajti kot je bilo že omenjeno, iz tožničinih navedb izhaja, da ji navedeno obvestilo ni bilo vročeno, toženec pa ni uspel dokazati vročitve obvestila z dne 9. 2. 2024.

14.Sodišča prve stopnje je zato utemeljeno izpodbijani odločbi odpravilo in zadevo vrnilo tožencu v ponovno upravno odločanje. Toženec namreč o pravicah, ki jih uveljavlja tožnica še ni odločal.

15.Pritožba pa utemeljeno opozarja, da sodišče ni imelo pravne podlage, da bi tožencu naložilo, da tožnici ponovno vroča obvestilo o obveznostih in posledicah nepravočasnega plačila. Odločitev toženca je bila namreč nepravilna in nezakonita s tem, ko je toženec (kljub temu, da niso bili izpolnjeni z zakonom določeni pogoji po določbi drugega odstavka 36. člena ZIUZDS) zavrnil tožničino zahtevo za priznanje pravic iz zdravstvenega zavarovanja. Odločbe so bile zato utemeljeno odpravljene. Toženec bo moral v novem postopku razčistiti dejansko stanje ter ob uporabi materialnega prava odločiti o pravici do izplačila nadomestila plače.

16.Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 353. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in delno iz drugih razlogov potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

17.Na podlagi prvega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 155. člena ZPP je pritožbeno sodišče odločilo, da tožnica sama krije svoje stroške odgovora na pritožbo. Navedeni odgovor namreč ni vplival na rešitev zadeve v pritožbenem postopku.

-------------------------------

1Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami

2Ur. l. RS, št. 2/2004

3Ur. l. RS, št. 9/92 s spremembami

4Ur. l. RS, št. 136/2023

5Prvostopenjski organ je odločitev oprl na 78. a člen ZZVZZ, pri čemer drugostopenjski organ pojasnjuje, da gre za napačno pravno podlago, saj od 1. 1. 2024 dalje glede zadržanja pravic velja ureditev v 36. členu ZIUZDS.

6Glej Psp 216/2025, Psp 3/2026