Jedro

Sklep o dovolitvi izvršbe ni sklep po drugem odstavku 5. člena ZUS-1, niti ni akt po prvem odstavku 2. člena ZUS-1. Odločitev o pravici, obveznosti ali pravni koristi je vseboval izvršilni naslov, to je odločba, s katero je bilo tožnikoma med drugim naložena obveznost odstranitve spornega objekta. Ta ukrep se z izpodbijanim sklepom le prisilno izvršuje, ker tožnika naloženega ukrepa nista izpolnila sama.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS-1 (Ur. l. RS, št. 105/2006 in 107/2009 - odl. US) zavrglo tožbo tožnikov zoper sklep Inšpektorata RS za okolje in prostor, Območna enota M. z dne 20. 1. 2009. Z navedenim sklepom je upravni organ prve stopnje ugotovil, da je odločba gradbene inšpekcije z dne 23. 6. 2008, postala izvršljiva, dovolil njeno izvršbo, inšpekcijskima zavezancema odredil odstranitev spornega gospodarskega objekta ter vzpostavitev prejšnjega stanja do 30. 4. 2009, in odločil, da bo po poteku tega roka opravil izvršbo pooblaščeni izvajalec. Tožena stranka je z odločbo z dne 18. 2. 2009, pritožbo tožnikov zoper izpodbijani sklep zavrnila.

2. Sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijanega sklepa navaja, da izpodbijani akt ni upravni akt v smislu prvega odstavka 2. člena ZUS-1 in tudi ne sklep iz drugega odstavka 5. člena ZUS-1. 3. V pritožbi tožnika uveljavljata pritožbena razloga nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Navajata, da sta šele ob inšpekcijskem ogledu izvedela, da je objekt zgrajen na zemljišču v lasti RS. To zemljišče sta imela v dobroverni posesti 25 let in sta zato na podlagi tretjega odstavka 43. člena SPZ postala lastnika spornega zemljišča. Ker jima Državno pravobranilstvo lastninske pravice ni priznalo, sta vložila ustrezno tožbo. Vprašanje lastninske pravice pa je predhodno vprašanje v postopku legalizacije kot tudi v inšpekcijskem postopku in v tem postopku o dovolitvi izvršbe. Ker jima v postopku ni bila dana možnost, da bi se izjasnila o teh dejstvih, so bistveno kršene določbe postopka, dejansko stanje pa je zmotno in nepopolno ugotovljeno. Predlagata, da se sklep sodišča prve stopnje in sklep upravnega organa prve stopnje razveljavita.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V obravnavani zadevi se izpodbija sklep o dovolitvi izvršbe, ki ga je na podlagi prvega odstavka 290. člena Zakona o splošnem upravnem postopku – ZUP izdal organ, pristojen za izvršbo. Stališče sodišča prve stopnje, da tak sklep o izvršbi ni upravni akt v smislu prvega odstavka 2. člena ZUS-1, je po presoji Vrhovnega sodišča pravilno. S tem sklepom namreč ni odločeno oziroma ni poseženo v pravico, obveznost ali pravno korist tožnikov. Vsebinsko odločitev o njuni pravici, obveznosti in posledično pravni koristi vsebuje namreč izvršilni naslov, to je določba z dne 23. 6. 2008, s katero jima je bila naložena obveznost odstranitve spornega objekta. S sklepom o dovolitvi izvršbe pa se ta obveznost le prisilno izvršuje, ker tožnika naloženega ukrepa nista izvršila sama.

6. Z izpodbijanim sklepom je upravni organ prve stopnje le ugotovil, da je odločba, izdana v inšpekcijskem postopku (izvršilni naslov), s katero je bilo tožnikoma naloženo, da v roku treh mesecev po prejemu odločbe na svoje stroške odstranita nezakonito zgrajeni gospodarski objekt, postala izvršljiva, ker nista sama opravila naloženega dejanja, in dovolil izvršbo, s čemer pa ni posegal v nobeno njuno pravico, obveznost ali pravno korist. 7. Tožnika v pritožbi ne zatrjujeta, da bi sporni objekt odstranila in bi bila zato izdaja sklepa o dovolitvi izvršbe neutemeljena, niti ne zatrjujeta nobenega drugega posega v svoje pravice, obveznosti ali pravne koristi. Njun ugovor, da sta zemljišče, na katerem stoji objekt, priposestvovala in da je zato vprašanje lastninske pravice predhodno vprašanje, pa po presoji Vrhovnega sodišča na pravilnost odločitve sodišča prve stopnje ne vpliva. Ker jima je inšpekcijski ukrep izrečen kot investitorjema spornega objekta, lastništvo zemljišča tudi ni pomembno pravno vprašanje, ki bi lahko vplivalo na določitev zavezancev (zato tudi v postopku izdaje izvršilnega naslova ni predhodno vprašanje). Legalizacija objekta pa je lahko v primeru izdaje ustreznega dovoljenja za poseg v prostor le razlog za ustavitev inšpekcijskega postopka in v izvršilnem postopku ne predstavlja predhodnega vprašanja.

8. Pravilna je tudi presoja sodišča prve stopnje, da izpodbijani sklep ni eden izmed sklepov, navedenih v drugem odstavku 5. člena ZUS-1. Po citirani določbi se v upravnem sporu lahko izpodbijajo tudi sklepi, vendar le tisti, s katerimi je bil postopek odločanja o izdaji upravnega akta obnovljen, ustavljen ali končan. Med te sklepe pa izpodbijani sklep, s katerim se dovoljuje izvršba, ker inšpekcijska zavezanca ne spoštujete odrejenih obveznosti s strani gradbenega inšpektorja, ne sodi.

9. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče pritožbo na podlagi 76. člena v zvezi z 82. členom ZUS-1 zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep.