Jedro

Tožniku je bilo poseženo v njegovo pravico, saj je v tem postopku izjavil, ustrezno branil in dokazoval nasprotno, kot je ugotovila toženka, kar izhaja tudi iz okoliščine, da je tožnik na obrazcu prošnje za dodelitev BPP označil, da poleg pokojnine prejema tudi „prejemke na podlagi Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju - drugo (invalidnina, varstveni dodatek, odpravnina, oskrbnina...)“. Iz te navedbe tožnika v prošnji za BPP je dovolj jasno izhajalo, da gre v tem primeru za prošnjo za dodelitev izjemne BPP. Toženka bi morala pred izdajo odločbe pozvati tožnika, da se izjasni o neskladnosti med prošnjo in stanjem, kot ga je sama ugotovila.

Izrek

Tožbi se ugodi, odločba Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani št. Bpp 505/2018 z dne 11. 1. 2019 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

Obrazložitev

1. Toženka je z izpodbijano odločbo zavrnila prošnjo tožnika z dne 22. 11. 2018 za dodelitev brezplačne pravne pomoči (BPP). V obrazložitvi citira določbe prvega in drugega odstavka 13. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) ter določbe 11., 20, 21. in 27. člena Zakona o socialnovarstvenih prejemkih (ZSVarPre). Ugotavlja, da iz uradne evidence Finančne uprave RS (FURS) na dan 26. 11. 2018 izhaja, da je tožnik v času od 1. 8. 2018 do 31. 10. 2018 prejel iz naslova plač in drugih dohodkov iz delovnega razmerja 2.802,52 EUR neto in iz naslova pokojnin 1.030,30 EUR. Prosilec je samska oseba, zato je njegov lastni dohodek, glede na navedena določila, v tem obdobju znašal 1.277,61 EUR neto mesečno in je torej presegel višino dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, kar v času, za katerega se ugotavlja upravičenost do BPP, predstavlja znesek 785,50 EUR. Zato ni upravičen do BPP.

2. Tožnik se s tako odločitvijo ne strinja in v tožbi navaja, da toženka ni izvedla neposredne obravnave ter mu ni omogočila, da bi se pred izdajo izpodbijane odločbe izrekel o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za odločbo in ni ugotovila resničnega dejanskega stanja. Poudarja, da ima napredujočo bolezen - mišično distrofijo, zaradi česar je 100 % invalid in je v veliki meri oviran pri gibanju. Navaja tudi, da ima nizko pokojnino, ki je njegov edini prihodek, ostalo pa so socialni transferji zaradi invalidnosti. Glede na invalidnost ima visoke stroške pomoči, zato mu ne ostane dovolj finančnih sredstev, da bi lahko plačal pravno pomoč. Sicer pa je toženka upoštevala plači, ki je dobil izplačani pred upokojitvijo. Toženka mu tako odreka z Ustavo RS zagotovljeno pravico do pravne pomoči. Sklicuje se tudi na 9. člen Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) in na 6. člen Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic. Sodišču smiselno predlaga, da tožbi ugodi, izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne toženki v ponovni postopek.

3. Toženka na tožbo ni odgovorila.

4. Tožba je utemeljena.

5. Pri odločanju o prošnji za dodelitev BPP se ugotavljajo materialni položaj prosilca in drugi pogoji, določeni s tem zakonom (tretji odstavek 11. člena ZBPP). Skladno z določbo prvega odstavka 13. člena ZBPP je do BPP upravičena oseba, ki glede na svoj materialni položaj in glede na materialni položaj svoje družine brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine ne bi zmogla stroškov sodnega postopka, oziroma stroškov nudenja pravne pomoči. 6. Materialni položaj prosilca in njegove družine se ugotavlja glede na dohodke in premoženje prosilca ter dohodke in premoženje oseb, ki se, za namen ugotavljanja materialnega položaja pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, poleg vlagatelja upoštevajo po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev (prvi odstavek 14. člena ZBPP). Za ugotavljanje materialnega položaja prosilca in njegove družine iz prejšnjega odstavka se uporabljajo določbe zakona, ki ureja socialnovarstvene prejemke, o načinu ugotavljanja materialnega položaja oseb pri uveljavljanju pravice do denarne socialne pomoči (drugi odstavek 14. člena ZBPP).

7. V obravnavanem primeru je sporna odločitev toženke o zavrnitvi tožnikove prošnje za dodelitev BPP za pravno svetovanje in zastopanje na prvi in drugi stopnji v socialnem sporu zoper Republiko Sloveniji, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti zaradi plačila institucionalnega varstva, ki se pred Delovnim in socialnem sodiščem v Ljubljani obravnava pod opr. št. IX Ps 687/2018. 8. Iz upravnega spisa zadeve izhaja, da je tožnik v prošnji za dodelitev BPP z dne 22. 11. 2018, vloženi na obrazcu BPP št. 1, označil, da poleg pokojnine prejema tudi „prejemke na podlagi Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju - drugo (invalidnina, varstveni dodatek, odpravnina, oskrbnina...)“. Toženka je o njegovi prošnji odločila po pridobitvi podatkov s strani FURS glede tožnikovih obdavčljivih dohodkov. Na podlagi tako pridobljenih podatkov, ki jih je toženka pridobila po uradni dolžnosti in ki so bili odločilni za sprejeto odločitev, je ugotovila, da tožnik ne izpolnjuje materialnega pogoja za dodelitev BPP, zato je njegovo prošnjo zavrnila.

9. Sodišče se strinja s tožnikovim ugovorom, da je bila v postopku storjena absolutna bistvena kršitev določb postopka. Iz podatkov spisa namreč izhaja, da je toženka po prejemu tožnikove prošnje in (očitni) presoji, da je ta popolna (saj ni zahtevala njene dopolnitve), pridobila potrebne podatke iz obstoječe zbirke podatkov (FURS) in na njihovi podlagi odločila o tožnikovi prošnji. V obravnavani zadevi torej ni odločala v skrajšanem ugotovitvenem postopku, kot to določa 144. člen ZUP, temveč v posebnem ugotovitvenem postopku. Ker pa je odločala v posebnem ugotovitvenem postopku, je bila pred izdajo odločbe dolžna upoštevati načelo kontradiktornosti oziroma načelo zaslišanja stranke iz 9. oziroma 146. člena ZUP in dati tožniku kot prosilcu možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločbo.

10. Da je bilo tožniku poseženo v njegovo pravico, da se v tem postopku izjavi, ustrezno brani in dokazuje nasprotno, kot je ugotovila toženka, izhaja tudi iz okoliščine, da je tožnik na obrazcu prošnje za dodelitev BPP označil, da poleg pokojnine prejema tudi „prejemke na podlagi Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju - drugo (invalidnina, varstveni dodatek, odpravnina, oskrbnina...)“. Iz te navedbe tožnika v prošnji za BPP je dovolj jasno izhajalo, da gre v tem primeru za prošnjo za dodelitev izjemne BPP po 2. alineji drugega odstavka 22. člena ZBPP, ki določa, da se izjemna BPP pod pogoji iz prvega odstavka tega člena dodeli zaradi zdravstvenih razlogov prosilca, če so stroški, ki so povezani z njegovim zdravljenjem, obremenjeni z upravičenimi stroški, ki jih ne krije obvezno zdravstveno zavarovanje, so pa potrebni zaradi njegove stopnje invalidnosti ali druge oblike telesne okvare ali duševne motnje. Hkrati sodišče ugotavlja, da je tožnik v prošnji za BPP tudi označil, da v zadnjih treh mesecih pred mesecem vložitve prošnje ni prejel plače in prejemkov iz dela. V tem delu se torej podatki v tožnikovi prošnji ne ujemajo s podatki, ki jih je organ za BPP pridobil po uradni dolžnosti, in sicer da je tožnik v relevantnem obdobju prejel iz naslova plač in drugih dohodkov iz delovnega razmerja 2.802,52 EUR neto. Toženka bi morala tožnika pred izdajo odločbe pozvati, da se izjasni o navedeni neskladnosti med njegovo prošnjo in stanjem, kot ga je sama ugotovila na podlagi pridobljenih podatkov. V posledici odreka pravice do izjave pa je po prepričanju sodišča dejansko stanje glede za odločitev pomembnih okoliščin tako v zvezi s tožnikovim materialnim položajem kot v zvezi z njegovo invalidnostjo in s tem povezanimi stroški ostalo nepopolno ugotovljeno.

11. Ker tega toženka ni storila, je sodišču onemogočen preizkus izpodbijane odločbe glede ugotovljenega dejanskega stanja, saj zaradi absolutne bistvene kršitve določb upravnega postopka po 3. in 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP tožniku ni bilo omogočeno, da se o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za odločitev, izjavi, zaradi česar se izpodbijane odločbe ne da preizkusiti.

12. Po povedanem je sodišče tožbi ugodilo, izpodbijano odločbo odpravilo zaradi bistvenih kršitev pravil postopka (3. točka prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu - ZUS-1) ter zadevo vrnilo toženki v ponovni postopek (tretji odstavek istega člena). V ponovnem postopku bo morala razčistiti vse dejanske okoliščine glede tožnikovega materialnega položaja in glede okoliščin v zvezi z njegovim zdravstvenim stanjem oziroma invalidnostjo in s tem povezanimi stroški, kar izpostavlja tožnik v tožbi in presoditi, ali gre v obravnavanem primeru za dejanske okoliščine, ki utemeljujejo dodelitev izjemne BPP skladno z določbo 22. člena ZBPP. Na podlagi pravilno in popolno ugotovljenega dejanskega stanja bo morala pred izdajo odločbe dati tožniku kot prosilcu možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločbo. Prav tako pa bo morala z izdajo odločbe svojo odločitev obrazložiti tako, da bo ta tožniku zagotovila seznanitev z vsemi za odločitev ključnimi razlogi, torej da bodo iz nje jasno izhajali razlogi o odločilnih dejstvih.

13. Sodišče je o tožbi odločilo na seji, brez glavne obravnave, ker je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta in upravnega spisa očitno, da je treba tožbi ugoditi in upravni akt odpraviti, v upravnem sporu pa ni sodeloval stranski udeleženec z nasprotnim interesom (1. alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).