Jedro

Prosilec mora za dodelitev brezplačne pravne pomoči izpolnjevati tako finančni kot objektivni pogoj, zato mu slabo finančno stanje, ki je v postopku sicer izkazano, samo po sebi še ne daje pravice do dodelitve brezplačne pravne pomoči. Po določbi 1. alineje 1. odstavka 24. člena ZBPP se pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva v zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, predvsem, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano določbo zavrnila prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja v postopku pred sodiščem na prvi stopnji v upravnem sporu, ki se pri Upravnem sodišču Republike Slovenije v A. vodi pod opr. št. I U 453/2010, ter kot oprostitev stroškov sodnega postopka, vključno s sodnimi taksami.

V obrazložitvi navaja, da tožnik v obravnavanem primeru uveljavlja dodelitev brezplačne pravne pomoči za upravni spor, v katerem izpodbija odločbo organa za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v A. opr. št. ... z dne 2. 3. 2010. S to odločbo je bila zavrnjena tožnikova prošnja za razrešitev Ž.Ž., odvetnika v A. in postavitev drugega odvetnika. Kot razlog za razrešitev je tožnik navedel, da postavljeni odvetnik svojega dela ni opravil. Organ za brezplačno pravno pomoč meni, da mora biti za razrešitev postavljenega odvetnika in določitev drugega odvetnika podana ustrezna podlaga oziroma utemeljen razlog, katerega pa tožnik ni izkazal, saj ni izkazal, da postavljeni odvetnik svoje dolžnosti ne bi v redu opravil oziroma da svoje dolžnosti po odločbi in napotnici sploh ne bi opravil. Iz izpolnjene izvirne napotnice, ki jo je odvetnik Ž.Ž. vrnil pristojnemu organu in ki jo je kot upravičenec do brezplačne pravne pomoči podpisal tudi tožnik, namreč izhaja, da je bila storitev po odločbi št. ... z dne 18. 12. 2008 in pripadajoči napotnici v celoti opravljena. Poleg tega je zamenjava odvetnika mogoča le v času opravljanja brezplačne pravne pomoči, ne pa, ko je storitev že opravljena. Razlog za zamenjavo odvetnika ne more biti nestrinjanje z njegovim svetovanjem in mnenjem.

Na podlagi navedenega je tožena stranka presodila, da tožnik v upravnem sporu zoper navedeno odločbo nima verjetnih izgledov za uspeh. Poleg tega tožnik ne oporeka niti ugotovitvi, da je bila glede na izpolnjeno izvirno napotnico, ki jo je poleg odvetnika Ž.Ž. s svojim podpisom potrdil tudi sam, storitev po odločbi opr. št. ... opravljena. Tožena stranka še poudarja, da tudi po njenem mnenju v obravnavanem primeru niso izkazani pogoji, določeni v 9. odstavku 30. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP, Uradni list RS, št. 48/1-23/8) za razrešitev postavljenega odvetnika. Kot izhaja iz tožnikovih navedb, tožnik odvetniku očita le, da ni storil ničesar, oziroma da še ni bilo odločeno o njegovih prošnjah za dodelitev brezplačne pravne pomoči, ki jih je podal po opravljenem posvetu z odvetnikom in s katerimi je uveljavljal dodelitev brezplačne pravne pomoči za posamezne kazenske oziroma odškodninske zadeve. Meni, da iz tega razloga s tožbo zoper odločbo opr. št. ... ne more uspeti. Odvetnik je namreč dolžan opraviti le tiste storitve, ki izhajajo iz odločbe, s katero je bil določen za izvajanje brezplačne pravne pomoči. V kolikor o posameznih prošnjah za dodelitev brezplačne pravne pomoči v predpisanem roku ni bilo odločeno, se mora tožnik najprej obrniti na pristojni organ za brezplačno pravno pomoč z zahtevo za izdajo odločbe oziroma odločb. Če pristojni organ tudi na novo zahtevo odločbe o prošnjah ne izda v naslednjih 7 dneh, pa sme sprožiti upravni spor zaradi molka organa oziroma zaprositi za dodelitev brezplačne pravne pomoči za upravni spor zaradi molka organa. Glede na navedeno je tožena stranka prošnjo tožnika na podlagi 1. odstavka 24. člena v zvezi z 2. odstavkom 37. člena ZBPP kot neutemeljeno zavrnila. Glede prošnje za oprostitev plačila sodnih taks se tožena stranka sklicuje na 4. odstavek 10. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1; Uradni list RS, št. 37/08).

Tožnik v tožbi navaja, da se ne strinja z odločitvijo tožene stranke. Ker je prava neuka stranka prosi za dodelitev brezplačne pravne pomoči, da bi tožbo pravilno popravil. S pomočjo pravne pomoči bo lahko navedel vsa dejstva, ki utemeljujejo verjetnost uspeha in tako dokazal sodišču, da odločitev tožene stranke ni pravilna. Ker mu ni nudena ustrezna pravna pomoč za reševanje sporov, so vse odločitve nepravilne in ne temeljijo na zakoniti pravni podlagi. Kršeni sta tudi Ustava Republike Slovenije in Evropska konvencija o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah. Pojasnjuje tudi, da je prejemnik socialne pomoči, zaradi česar prosi, naj ga sodišče oprosti plačila sodnih taks. Smiselno predlaga, naj sodišče tožbi ugodi.

Tožena stranka vztraja pri izpodbijani odločbi in predlaga, naj sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča je tožena stranka pravilno odločila, ko je tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči zavrnila. Po določbi 1. alineje 1. odstavka 24. člena ZBPP se pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva v zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, predvsem, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati.

V obravnavni zadevi je sporna odločba tožene stranke, s katero je zavrnila prošnjo tožnika za dodelitev izredne brezplačne pravne pomoči v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja v postopku pred sodiščem na prvi stopnji v upravnem sporu, ki se pri Upravnem sodišču Republike Slovenije v A. vodi pod opr. št. I U 453/2010. Tožnik v tožbi dejanskem stanju, na podlagi katerega je tožena stranka sprejela svojo odločitev, ne ugovarja. Po presoji sodišča je tožena stranka na podlagi dejanskega stanja, kot izhaja iz izpodbijane odločbe, pravilno uporabila materialno pravo, sodišče pa tudi ni ugotovilo, da bi bila v postopku kršena pravila postopka. Sodišče se strinja z razlogi, ki jih je navedla tožena stranka v obrazložitvi svoje odločbe in se v izogib ponavljanju nanje v svoji sodbi sklicuje (2. odstavek 71. člena ZUS-1). Tožnik v tožbi le pavšalno navaja, da se ne strinja z odločbo tožene stranke. Pri tem ne navaja, zakaj meni, da odločba tožene stranke ni pravilna in ni zakonita. Tožnik bi moral svoje tožbene ugovore konkretno navesti, sicer sodišče utemeljenosti le-teh ne more preizkusiti. Zato sodišče ugovore tožnika sodišče kot pavšalne zavrača. Sodišče tudi ne more preizkusiti tožbenih ugovorov glede kršitev ustavnih pravic in Evropske konvencije o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah, saj tudi te kršitve tožnik le pavšalno zatrjuje.

Tožnik je v tožbi predlagal, naj se mu dodeli brezplačna pravna pomoč. Sodišče pojasnjuje, da o dodelitvi brezplačne pravne pomoči ni pristojno odločati, ker je za rešitev te njegove vloge pristojen organ za brezplačno pravno pomoč.

Na odločitev v zadevi tudi ne more vplivati dejstvo, da je tožnik prejemnik socialne pomoči. Prosilec za dodelitev brezplačne pravne pomoči mora namreč izpolnjevati tako finančni kot objektivni pogoj, zato slabo finančno stanje tožnika, ki je v postopku sicer izkazano, samo po sebi še ne daje pravice do dodelitve brezplačne pravne pomoči. Sodišče o predlogu tožnika za oprostitev plačila sodnih taks ni odločalo, ker se na podlagi 4. odstavka 10. člena ZST-1 v postopku za odločanje o dodelitvi brezplačne pravne pomoči taksa ne plača. Iz opisanih razlogov je sodišče na podlagi 1. odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1; Uradni list RS, št. 105/06) tožbo tožnika kot neutemeljeno zavrnilo.