Jedro

Vrednost spornega predmeta znaša 39.489,33 EUR, iz česar sledi, da sodna taksa pri količniku 1,0 znaša 291 EUR, kot izhaja iz priloge 1, v kateri je tabela, ki prikazuje višine sodnih taks za količnik 1,0 pri različnih vrednostih spornega predmeta, kadar se sodna taksa odmerja po 16. členu ZST-1. Pravilna pa je tudi ugotovitev sodišča prve stopnje, da se sodna taksa za postopek o pritožbi zoper odločbo sodišča prve stopnje o glavni stvari (tar. št. 1121 ZST-1) odmerja po količniku 3,0.

Izrek

Pritožba toženk se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor zoper nalog za plačilo sodne takse opr. št. II Pg 1542/2014 z dne 10. 9. 2015. 2. Toženki sta zoper izpodbijani sklep vložili pravočasno pritožbo, in sicer zaradi napačne uporabe materialnega prava. Višjemu sodišču sta predlagali, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da nalog za plačilo sodne takse z dne 10. 9. 2015 spremeni tako, da določi novo višino sodne takse. Stroškov pritožbenega postopka nista priglasili.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Prvi odstavek 34.a člena Zakona o sodnih taksah – ZST-1 določa, da je dopustno v roku osmih dni od vročitve naloga za plačilo sodne takse vložiti ugovor iz razlogov, da je taksa že plačana, ali da je sodišče takso napačno odmerilo. O takem ugovoru je odločalo sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu.

5. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo o takšnem ugovoru.

6. Iz podatkov v spisu izhaja, da sta toženki (poleg ugovora zoper sklep o zavarovanju) napovedali pritožbo zoper sodbo z dne 17. 6. 2015 (red. št. 41). Zato jima je sodišče prve stopnje vročilo nalog za plačilo sodne takse z dne 10. 9. 2015 (red. št. 44) v višini 873,00 EUR po tar. št. 1121 ZST-1. V ugovoru zoper nalog za plačilo sodne takse sta toženki navedli, da je sodna taksa napačno odmerjena, saj bi morala znašati 291,00 EUR, in ne 837,00 EUR, pri čemer vztrajata tudi v pritožbi.

7. Presoja sodišča prve stopnje, da je njun ugovor neutemeljen, je materialnopravno pravilna. Vrednost spornega predmeta znaša 39.489,33 EUR, iz česar sledi, da sodna taksa pri količniku 1,0 znaša 291 EUR, kot izhaja iz priloge 1, v kateri je tabela, ki prikazuje višine sodnih taks za količnik 1,0 pri različnih vrednostih spornega predmeta, kadar se sodna taksa odmerja po 16. členu ZST-1. Pravilna pa je tudi ugotovitev sodišča prve stopnje, da se sodna taksa za postopek o pritožbi zoper odločbo sodišča prve stopnje o glavni stvari (tar. št. 1121 ZST-1) odmerja po količniku 3,0 (torej 291,00 × 3 = 873,00 EUR). Sodna taksa za napoved pritožbe zoper sodbo z dne 17. 6. 2015 torej znaša 837,00 EUR, kakor se glasi tudi nalog za plačilo sodne takse. Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da je ugovor toženk zoper nalog za plačilo sodne takse neutemeljen.

8. Višje sodišče je s tem odgovorilo na pritožbene trditve, za katere je ocenilo, da so bile pomembne pri presoji pravilnosti izpodbijanega sklepa (prvi odstavek 360. člena ZPP). Ker jih je kot neutemeljene zavrnilo in ker ni ugotovilo nobene bistvene kršitve določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).