Jedro

Za izrek predpisane sankcije zaradi neskladja med prijavljeno in ugotovljeno površino kmetijskih zemljišč je treba dokazati dvoje, in sicer: da je prosilec navajal večjo prijavljeno površino od ugotovljene in da je to storil namerno, iz razloga, da bi mu bila odobrena pomoč.

Izrek

Tožbi se ugodi, izpodbijana odločba Agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja št. 33101-36208/2009/7 z dne 8. 12. 2009 se odpravi in se zadeva vrne temu organu v ponoven postopek.

Obrazložitev

Prvostopenjski organ je z izpodbijano odločbo ugodil tožnikovemu zahtevku za podporo za krmne površine (0,41 ha), zavrnil pa je tožnikov zahtevek za izplačilo 106,16 plačilnih pravic (PP njiva 93 plačilnih pravic, PP njiva 5,50 plačilnih pravic in PP praha 7,66 plačilnih pravic) in odločil, da se izplačilo zniža za 1 %. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je tožnik 15. 4. 2009 vložil vlogo za uveljavljanje neposrednih plačil za leto 2009. S pregledom na kraju samem je bilo ugotovljeno, da je prijavljena površina na obrazcu D - „Prijava površin kmetijskih rastlin ter zahtevkov na površino“ večja od ugotovljene, zato se zahtevek za izplačilo plačilnih pravic, ki presega ugotovljeno površino, v skladu s 50. členom Uredbe 796/2004/ES, zavrne. Nepravilnost se nanaša na GERK-PID: ... Površina, ki se zavrne, znaša 3,85 ha, kar predstavlja več kot 0,5 % ugotovljenih površin, zato se zahtevek za izplačilo pomoči za to skupino kmetijskih rastlin v skladu s 1. odstavkom 53. člena zgoraj navedene Uredbe v celoti zavrne. Za končni izračun se v skladu s 6. členom Uredbe o predpisanih zahtevah ravnanja ter dobrih pogojev kmetovanja upošteva 1 %.

Tožnik vlaga pritožbo zoper zgoraj citirano odločbo v delu, ki se nanaša na odločitev o zavrnitvi plačil v celoti zaradi neskladja med ugotovljeno in prijavljeno površino kmetijskih površin, kar predstavlja več kot 0, 5 % in se zato njegov zahtevek v celoti zavrne. Navaja, da se je v letu 2008 zglasil na Upravni enoti Ljutomer in uskladil vse GERK-e po dejanski rabi in je bilo po tej uskladitvi stanje zanj urejeno. Zato se ne strinja s tem, da gre v njegovem primeru za namerno čezmerno prijavo.

Drugostopenjski organ je pritožbo tožnika zavrnil kot neutemeljeno. V svoji obrazložitvi navaja, da je na podlagi dokumentov zadeve ugotovil, da je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, pritožbene navedbe pa neutemeljene. Zahtevek za izplačilo plačilnih pravic za leto 2009 urejata Uredba o izvedbi neposrednih plačil v kmetijstvu (Uradni list RS, št. 107/08, v nadaljevanju Uredba EKO0) in Uredba o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2009 (Uradni list RS, št. 5/09, v nadaljevanju Uredba), ki je bila izdana za namen izvajanja Uredb Sveta ES. Ugotavlja, da je iz obrazložitve izpodbijane odločbe razvidno, da je bilo pri pregledu na kraju samem ugotovljeno, da je prijavljena površina na obrazcu D večja od ugotovljene in da se zato zahtevek za izplačilo plačilnih pravic, ki presega ugotovljeno površino, v skladu s s 50. členom Uredbe 796/2004/ES zavrne. Zahtevek se zniža oz. izključi v skladu z določili od 49. do 56. člena Uredbe 796/2004/ES. Tožnik je zahtevek za izplačilo plačilnih pravic prijavil na skupni površini 106,16 ha. Nekmetijska raba je bila ugotovljena na sedmih zgoraj navedenih GERK-ih, na dveh GERK-ih pa ne gre za kmetijska zemljišča, ki bi bila v uporabi kmetijskega gospodarstva tožnika. Neupravičena površina teh dveh GERK-ov se tako ne more šteti za površino, ki bi se upoštevala pri izračunu procenta za namerno kršitev. Drugostopenjski organ ugotavlja, da je bil na kmetijskem gospodarstvu tožnika dne 8. 10. 2009 opravljen kontrolni pregled. Nekmetijska raba je bila ugotovljena na površini 3,77 ha. O pregledu je bil napravljen zapisnik, ki ga je tožnik podpisal in nanj ni imel nobenih pripomb. Ker je tožnik prijavil skupno površino 106,16 ha, nekmetijska raba pa znaša 3,77 ha površine, drugostopni organ ugotavlja, da znaša skupna ugotovljena in upravičena površina 102,39 ha. Tožnik ne ugovarja ugotovljenemu dejanskemu stanju, ugovarja pa uporabljeni sankciji. V zvezi s tem drugostopni organ ugotavlja, da je bil tožnik na predtisku za leto 2009 opozorjen, da so pri primerjavi prijavljene rabe GERK-ov s podatki iz evidence dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč bila ugotovljena precejšnja odstopanja in da naj zato uskladi vpis GERK-ov, v skladu s predpisi, na upravni enoti. Tožnik se na navedeno opozorilo ni odzval in na upravni enoti ni uskladil vpisa GERK-ov v skladu s predpisi. Na predtisku pa je bil tožnik tudi opozorjen na sankcijo, ki bo sledila, če te neskladnosti ne bo odpravil. Kljub takšnemu opozorilu tožnik ni uskladil svojih GERK-ov na upravni enoti v skladu s predpisi, zaradi česar je prvostopni organ pravilno ugotovil, da gre za namerno kršitev in vlogo tožnika obravnaval skladno z določili 7. odstavka 33. člena Uredbe in 53. člena Uredbe 796/2004/ES, ki določa, da kadar je razlika med prijavljeno in ugotovljeno površino posledica namernih nepravilnosti, se pomoč, do katere bi bil kmet upravičen na podlagi člena 50/3) in (5), ne dodeli za zadevno koledarsko leto v okviru zadevne sheme pomoči, če je ta razlika več kot 0,5 % ugotovljene površine ali več kot 1 ha; kadar pa je razlika več kakor 20 % ugotovljene površine, je kmet ponovno izključen iz prejemanja pomoči do višine zneska, ki ustreza razliki med prijavljeno in ugotovljeno površino v skladu s členom 50(3) in (5). Ker je tožnik v zahtevku za izplačilo plačilnih pravic prijavil skupno površino 106,16 ha, nekmetijska površina pa je bila ugotovljena na 3,77 ha, kar predstavlja 3,68 % ugotovljene površine, tako da skupna ugotovljena površina znaša 102,39 ha, drugostopenjski organ ugotavlja, da je ugotovitev prvostopenjskega organa glede neupravičene površine, ki ne izpolnjuje pogojev za izplačilo sredstev in za katero se skladno s predpisi uporabijo znižanja in izključitve, pravilna.

Tožnik vlaga tožbo iz vseh tožbenih razlogov in sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi ter v svoji odločitvi ugotovi, da se njegovemu zahtevku za neposredna plačila za leto 2009 v skupnem številu 106,16 plačilnih pravic v celoti ugodi. Že v pritožbi, ki jo je vložil zoper izpodbijano odločbo, je navedel, da se z očitki o čezmerni prijavi ne strinja. Na Upravni enoti v Ljutomeru je v marcu 2008 uredil vpis GERK-ov. Kljub tej ureditvi oz. vpisu GERK-ov naj bi bilo ob pregledu v letu 2009 ugotovljeno, da je napačno prijavil več kot 0,5 % ugotovljenih površin. Poudarja, da kmetijskih površin ni namerno prijavil z napačnimi podatki. Poudarja tudi, da predtiska za leto 2009, s katerim naj bi bil opozorjen na odstopanja pri velikosti GERK-ov, na svojem kmetijskem gospodarstvu ni prejel, ker očitno ni bilo poslano priporočeno po pošti. Tako se je predtisk, poslan kot navadna pošta, očitno izgubil in je zato brezpredmetna ugotovitev upravnega organa, da se na opozorilo na predtisku ni odzval in GERK-ov ni uskladil. Če pa je že prišlo do razlike med prijavljeno in ugotovljeno površino pri kontroli na kraju samem, se to odstopanje ne more in ne sme šteti kot namerna nepravilnost kot to določa 7. odstavek 33. člena Uredbe 796/2004/ES oz. določba 53. člena iste Uredbe kot pravne podlage sankcioniranja.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka vse tožbene navedbe kot neutemeljene in predlaga sodišču, da tožbo kot neutemeljeno zavrne iz razlogov, navedenih v obrazložitvi odločbe z dne 12. 3. 2010. V zvezi z navedbo tožnika, da predtiska ni prejel, dodatno navaja, da gre pri tem za tožbeno novoto, saj tega tožbenega ugovora tožnik v pritožbi ni navajal, čeprav bi ga lahko, glede na to, da je bil seznanjen z razlogom zavrnitve svojih zahtevkov za izplačilo plačilnih pravic.

Tožba je utemeljena.

V obravnavanem primeru sta upravna organa svojo odločitev sprejela na podlagi 53. člena Uredbe 796/2004/ES, ki določa, da kadar je razlika med prijavljeno in ugotovljeno površino v skladu s členom 50(3), členom 4(b) in členom (5) posledica namernih nepravilnosti, se pomoč, do katere bi bil kmet upravičen na podlagi člena 50(3), člena 4(b) in člena (5), ne dodeli za zadevno koledarsko leto v skladu z zadevno shemo pomoči, kadar ta razlika znaša več koč kot 0,5 % ugotovljene površine ali več kot 1 hektar.

S to določbo je torej določena sankcija za kmeta, ki zaprosi za finančno pomoč, če v svoji vlogi navede namerno čezmerno prijavo, se pravi, namerno navede večjo površino od ugotovljene površine in ta razlika znaša več kot 0,5 % ugotovljene površine ali več kot 1 ha. Sankcija je v tem, da se pomoč, do katere bi bil kmet sicer upravičen, ne dodeli. Za uporabo tako hude sankcije je zato po mnenju sodišča treba dokazati dvoje in sicer, da je prosilec navajal večjo prijavljeno površino od ugotovljene površine in da je to storil namerno, iz razloga, da bi mu bila odobrena pomoč. Tega, da bi tožnik v obravnavanem primeru namerno navedel čezmernost oziroma večjo površino od ugotovljene, pa upravna organa v obravnavanem primeru nista z ničemer izkazala oziroma dokazala. Tega namreč ni mogoče skleniti samo z navajanjem pavšalnih dejstev, da je tožnik prijavil večjo površino od ugotovljene in da GERK-ov ni uskladil, temveč je za to potrebno ugotoviti vse, za odločitev v zadevi, pravno pomembne okoliščine, na podlagi katerih bi bilo mogoče pravilno presoditi o uporabi navedene sankcije.

Sodišče je zato tožbi tožnika ugodilo na podlagi 2. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06 in 62/10, v nadaljevanju ZUS-1). Šele na podlagi popolno ugotovljenega dejanskega stanja bo upravni organ v ponovljenem postopku lahko ocenil in obrazložil, ali je tožnik namerno navajal podatke o čezmernosti; ali so torej podani pogoji za uporabo določbe 53. člena zgoraj navedene Uredbe.

Ker je tožnik smiselno predlagal tudi, da sodišče opravi glavno obravnavo, sodišče pojasnjuje, da le-te ni opravilo, temveč je odločilo na nejavni seji senata, ker je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta in upravnega spisa očitno, da je bilo potrebno tožbi ugoditi in izpodbijani sklep odpraviti (1. alinea 2. odstavka 59. člena ZUS-1).