Jedro

V primeru spornih dejstev, od katerih je odvisna pravica do zapuščine, o spornih dejstvih odloča pravdno sodišče. Zapuščinsko sodišče v takem primeru obravnavo prekine in stranke napoti na pravdo. Na pravdo napoti tisto stranko, katere pravico šteje za manj verjetno.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Udeleženci pritožbenega postopka krijejo svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Zapuščinsko sodišče je prekinilo zapuščinski postopek in dediče napotilo na pravdo: - zapustnikovi hčeri A. in B. zaradi tožbe na razveljavitev zapustnikove oporoke z dne 29. 9. 2010 (II. točka izreka); - zapustnikovo hčerko B. zaradi ugotovitve, da pogodba z dne 15. 12. 1988 ni darilna pogodba in zaradi zahtevka iz naslova vlaganj v zapustnikovo nepremičnino v k.o. X (III. točka izreka); zapustnikovi hčerki A. in B. zaradi ugotovitve, da je zapustnikova hčerka C. prejela darilo v obliki denarja za nakup vrednostnih papirjev (IV. točka izreka); zapustnikovo vdovo, hčerko C. in oporočna dediča zaradi ugotovitve, da je zapustnikova hčerka A. od zapustnika dobila darilo v obliki kupnine za nakup garsonjere v ... (V. točka izreka); zapustnikovo vdovo zaradi ugotovitve, da polovica premoženja, ki je navedeno kot zapuščina, predstavlja njeno in zapustnikovo skupno premoženje (VI. točka izreka).

2. Pritožujejo se zapustnikova vdova, hčerka C. ter vnuka D. in E. Uveljavljajo vse tri, s prvim odstavkom 338. čl. Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) predvidene pritožbene razloge. Predlagajo razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje. Priglašajo stroške pritožbenega postopka. Navajajo, da se sodišče ni opredelilo do njihovih navedb glede razdedinjenja oziroma dedne nevrednosti in dedne odpravljenosti ostalih dedičev. Glede na promet na zapustnikovem bančnem računu, bi morala biti na pravdo napotena dedinja A. in ne pritožnici. Ker iz navedb preostalih dedičev ni razvidno, da bi izločitveni zahtevek zavračali, napotitev iz VI. točke izreka ni v skladu s stanjem spisa.

3. Dedinji B. in A. sta na pritožbo odgovorili. Menita, da je pritožba dejansko neobrazložena in je vsebinsko ni mogoče obravnavati. Predlagata zavrnitev pritožbe in priglašata stroške pritožbenega postopka.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V primeru spornih dejstev, od katerih je odvisna pravica do zapuščine, o spornih dejstvih odloča pravdno sodišče. Zapuščinsko sodišče v takem primeru obravnavo prekine in stranke napoti na pravdo (210. čl. Zakona o dedovanju). Na pravdo napoti tisto stranko, katere pravico šteje za manj verjetno (prvi odstavek 213. čl. Zakona o dedovanju).

6. Pritožniki nasprotujejo odločitvi o njihovi napotitvi na pravdo zaradi ugotovitve darila, ki naj bi ga sodedinja A. dobila v obliki kupnine za nakup garsonjere (V. točka izreka). Ker zatrjujejo obstoj tega darila, so ga dolžni dokazati, saj sodedinja, ki naj bi darilo dobila, njegov obstoj zanika. Ker negativnih dejstev ne more dokazovati, je pravilno, da so na pot pravde napoteni pritožniki, ki morajo dokazati tudi višino oziroma vrednost darila. Zakaj naj bi bil v zvezi s to napotitvijo pomemben promet na zapustnikovem bančnem računu, pritožba ne pojasni; v tem delu je zato pritožba nepreverljiva.

7. Tudi odločitev iz VI. točke izreka je pravilna. Vdova je napotena na pravdo zoper dedinji, ki njen izločitveni zahtevek zavračata. Velja pa opozoriti, da so dediči v sporu, ki determinira obseg zapuščine, nujni enotni sosporniki in bodo v sporu o obsegu zapuščine morali vsi sodelovati - bodisi na aktivni bodisi na pasivni strani. Tudi glede drugih spornih vprašanj, ki so lahko rešena zgolj enako za vse dediče, morajo tožniki to dejstvo - ne glede na vsebino napotitvenega sklepa - upoštevati.

8. Pritožbena trditev, da se sodišče ni opredelilo do razlogov za razdedinjenje oziroma dedno nevrednost in dedno odpravljenost je navržena. V vlogi z dne 27. 6. 2016 so pritožniki trdili, da sta sodedinji dedno odpravljeni, zato je šele podredno pomembno, ali sta dedno nevredni. Če bi se izkazalo, da sodedinji nista dedno odpravljeni, je možno, da se pritožniki sklicujejo na razdedinjenje. V tem primeru bodo morali za svoje stališče navesti razloge oziroma to stališče utemeljiti, česar do sedaj niso storili.

9. Ker niti pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere sodišče pazi po uradni dolžnosti, niso podani, je na osnovi 2. točke 365. čl. ZPP pritožba zavrnjena. Udeleženci pritožbenega postopka krijejo svoje stroške pritožbenega postopka. V zapuščinskem postopku vsaka stranka trpi stroške, ki jih je imela med postopkom ali zaradi postopka (prvi odstavek 174. čl. Zakona o dedovanju).