Jedro

Upnica je predložila le pogodbo o dolgoročnem kreditu, ki predstavlja zasebno listino, ne izvršljivi notarski zapis.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in sklep potrdi.

II. Dolžniki sami krijejo stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je sklenilo, da se ugovoru dolžnikov z dne 23.6.2016 ugodi in se delni sklep o izvršbi opr. št. I 1679/2016 z dne 25.5.2016 razveljavi, razveljavijo se opravljena izvršilna dejanja ter predlog za izvršbo zavrne ter se v zemljiški knjigi pri nepremičninah ID znak 001, ID znak 002, ID znak 003, ID znak 004 razveljavi zaznamba sklepa opr. št. I 1679/2016 z dne 25.5.2016 (I. točka izreka); ter da je upnik dolžan dolžnikom plačati 55,92 EUR izvršilnih stroškov v roku 8 dni od vročitve tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne zamude do plačila (II. točka izreka).

2. Zoper navedeni sklep je upnica vložila pritožbo brez izrecne navedbe pritožbenih razlogov ter predlaga, da višje sodišče pritožbi ugodi in sklep spremeni tako, da vložen ugovor v celoti zavrne. V pritožbi pojasnjuje, da je upnica k predlogu za izvršbo priložila fotokopijo pogodbe o dolgoročnem kreditu št. 070774/0 in Sporazum o zavarovanju terjatve po 142. členu SPZ, opr. št. SV 000/2011, to je notarski zapis, ki izpolnjuje pogoje zapisane v 20.a členu Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) in pogoje zapisane v 21. členu ZIZ. V predlogu je tudi navedla obe listini in ju opredelila kot izvršilni naslov. Zato je zmoten zaključek sodišča prve stopnje, da upnica k predlogu za izvršbo ni predložila izvršilnega naslova. Pravnega zaključka, ali je določena listina izvršilni naslov, ni mogoče utemeljiti na poimenovanju listine, ki jo upnica priloži k predlogu, ampak na podlagi ugotovitve, ali predložena listina izpolnjuje vse pogoje opredeljene v 20a in 21. členu ZIZ. Napačen je tudi pravni zaključek, da mora upnica najkasneje v odgovoru na ugovor predložiti izvršilni naslov v izvirniku v primeru ugovora dolžnika. Nasprotno drugi odstavek 44. člena ZIZ omogoča upnikom, da izvršilnega naslova ob vložitvi predloga ne predložijo. Niti iz določbe 58. člena ZIZ niti iz drugih določb ZIZ ni mogoče razbrati, da je v primeru, ko upnik ne predloži izvršilnega naslova v izvirniku ali overjenem prepisu, neizogibna pravna posledica ugoditev dolžnikovemu ugovoru. Opozarja na dikcijo tretjega odstavka 58. člena ZIZ in drugi odstavek 54. člena ZIZ.

3. Dolžniki so odgovorili na pritožbo ter predlagali njeno zavrnitev ter zahtevali povračilo stroškov sodne takse.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Odločitev sodišča prve stopnje je pravilna in zakonita in se v izogib ponavljanju višje sodišče sodišče sklicuje na pravilno obrazložitev sklepa sodišča prve stopnje. V zvezi s pritožbenimi navedbami višje sodišče še dodaja. Ne drži pritožbena trditev, da je upnica k predlogu za izvršbo priložila poleg pogodbe o dolgoročnem kreditu št. 070774/0, še Sporazum o zavarovanju terjatve po 142. členu SPZ, opr. št. SV 310/12, to je notarski zapis, ki izpolnjuje pogoje zapisane v 20.a členu ZIZ. Iz predloženih listin A1 do A7, ki so predloženi k predlogu za izvršbo upnice, sporazuma o zavarovanju terjatve po 142. členu SPZ, opr. št. SV 000/12, ki bi bil lahko v skladu s 17. členom ZIZ in 4. členom Zakona o notariatu izvršilni naslov za izterjavo terjatve v predlogu za izvršbo, upnica ni predložila. Predložila je zgolj pogodbo o dolgoročnem kreditu št. 0707740 z dne 21.3.2012, ki pa predstavlja zgolj zasebno listino, ne pa izvršljivi notarski zapis. Izvršljivega notarskega zapisa ni predložila niti v odgovoru na ugovor, kljub temu, da je dolžnik v ugovoru izrecno navedel, da listina, ki jo je upnica priložila k svojemu predlogu za izvršbo, to je pogodba o dolgoročnem kreditu in ki je bila poslana nasprotni stranki, ni izvršilni naslov. Ker je upnica predložila le pogodbo o dolgoročnem kreditu, ki predstavlja zasebno listino, ne pa izvršljivi notarski zapis, so tudi pravno nerelevantne vse pritožbene trditve, ki trdijo, da je mogoče ob vpogledu v navedbeno listino očitno ugotoviti, ne glede na njen naslov, da izpolnjuje pogoje tako iz 20.a, kakor tudi iz 21. člena ZIZ. Iz predložene listine kot zasebne listine (A2), namreč ne izhaja, da so dolžniki soglašali z neposredno izvršljivostjo, prav tako pa tudi ni zapisana v obliki izvršljivega notarskega zapisa. Pravno podlago, da bi morala upnica predložiti v odgovoru na ugovor izvršljivi notarski zapis, je sodišče prve stopnje pravilno našlo v drugem odstavku 44. člena ZIZ, ki določa, da v sklepu o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova sodišče prve stopnje opozori upnika, da bo moral v primeru dolžnikovega ugovora listine, na katere se je skliceval v predlogu za izvršbo, sodišču predložiti v izvirniku ali overjenem prepisu, najkasneje v odgovoru na ugovor. Na navedeno je bil upnik v sklepu o izvršbi v pravnem pouku tudi opozorjen, ter bi moral ustrezni izvršilni naslov predložiti k odgovoru na ugovor posledično ker je, kot je že navedeno, dolžnik v ugovoru na to opozarjal in izrecno ugovarjal, da listina, ki je predložena k predlogu za izvršbo, ni izvršilni naslov. Pravno posledico nepredložitve izvršilnega naslova je sodišče prve stopnje tudi pravilno ugotovilo na podlagi določbe tretjega odstavka 58. člena ZIZ, pa tudi dejstva, da mora na obstoj izvršilnega naslova paziti po uradni dolžnosti (primerjaj drugi odstavek in drugo točko prvega odstavka 55. člena ZIZ v zvezi s 17. členom ZIZ).

6. Pritožnik še trdi, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo tretji odstavek 58. člena ZIZ. Le-ta določa, da mora v odgovoru na ugovor upnik navesti dejstva in predložiti dokaze, na katere je opiral predlog za izvršbo, sicer se šteje, da so dolžnikove navedbe v odgovoru resnične. Drži sicer pritožbena trditev, da se je to nanaša le na dejansko stanje, ne pa morebitna zmotna dolžnikova pravna stališča. Vendar v tem konkretnem primeru ne gre za zmotna pravna stališča dolžnika, ampak dolžnik izpodbija trditve upnika v predlogu, s tem ko trdi, da upnik ni predložil Sporazuma o zavarovanju terjatve po 142. členu SPZ, torej ustreznega izvršilnega naslova v smislu 17. člena ZIZ.

7. Ker niso podani ne pritožbeni razlogi ne razlogi, na katere pazi višje sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), je višje sodišče pritožbo zavrnilo in sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

8. Odločitev o stroških pritožbe upnika ni potrebna, ker jih upnik v pritožbi ni priglasil. 9. Dolžniki sami krijejo stroške odgovora na pritožbo, saj navedbe v odgovoru na pritožbo niso prispevale k hitrejši rešitvi zadeve ter torej ne gre za stroške, ki bi jih upnik dolžnikom neutemeljeno povzročil.